Vsak ukrep šteje: Zmanjšajte količino zavržene hrane doma

Med kuhanjem kosila spremljajte, koliko hrane zavržete. Bo ta pristala na kompostu ali v smeteh? Koliko denarja ste vrgli v smeti?

Vsak Slovenec zavrže 73 kilogramov hrane na leto, kar bi v denarju predstavljalo – če bi na primer kupovali in zavrgli samo kruh – več kot 200 evrov na leto. A ker kupujemo še marsikaj drugega, je ta številka mnogo višja. Kanadčani so izračunali, da letno zavržejo za 1300 evrov hrane, Američani celo za 1800 evrov. Če gospodinjstvom prištejemo še restavracije, hotele in trgovine, pa so številke že vrtoglave.

Priporočamo: Pogovor: »Če ni časa in ni denarja, priporočam zero waste«

Največ lahko spremenimo samo v lastnem gospodinjstvu. Tako, kot se lahko izogibamo nakupu izdelkov, ki jih prodajajo pakirane v plastičnih embalažah, se lahko lotimo tudi zero waste kuhanja in hranjenja v domači kuhinji. A kako?

Hrano, ki jo zavržemo, je najbolje odnesti na domač kompost, kjer bo zgnila in se spremenila v gnojilo. Foto: Getty Images

Pravilno shranjevanje hrane

Da bi se izognili večjim količinam zavržene hrane, moramo najprej poskrbeti za pravilno shranjevanje le-te. Tako bo dalj časa ostala sveža in okusna ter se bo kasneje pokvarila.

Shranjevanje živil v hladilnik je izredno pomembno, saj se živila, ki zahtevajo nižje temperature, hitreje pokvarijo. V hladilniku imamo več različnih temperaturnih območji, o njih pa največ lahko izvemo iz priloženih navodil za uporabo.

Urejanje hladilnika

Zelenolistno zelenjavo (špinača, blitva, ohrovt) pred shranjevanjem v hladilnik splaknemo s hladno vodo in v hladilnik shranimo v posodo, ki omogoča odtekanje vode. Umite zelenjave ne sušimo. Ohrovt, ki ima dolge peclje, lahko postavimo tudi v kozarec, v katerega smo natočili vodo (kot če bi imeli vazo s cvetjem).

Sveže začimbe dobro umijemo in posušimo. V hladilniku jih lahko hranimo v kozarcu z vodo ali pa jih zavijemo v papirnato brisačo. Cvetačo in brokoli hranimo v neprodušno zaprti posodi v hladilniku, umijemo jih šele pred uporabo. Korenju odstranimo vrhove in jih narežemo na želene koščke (palčke za prigrizke, kvadratke za juho, naribano za solato) in jih hranimo v kozarcu z vodo, ki jo menjamo vsake tri do štiri dni. Enako naredimo z zeleno.

Pravilno razporejena živila v hladilniku bodo uporabna dalj časa. 

Kumare in bučke hranimo v predalu za zelenjavo, ki ni preveč vlažen. Papriko hranimo v bolj toplem delu hladilnika (v bližini vrat). Krompir, čebulo in česen hranimo na sobni temperaturi, v temnejšem in dobro prezračevanem prostoru.

Jabolka, avokado in banane hranimo na sobni temperaturi, jagodičevje pa v hladilniku, v neprodušno zaprti posodi, v katero smo dali papirnato brisačo, ki vpija odvečno vlago. Citruse hranimo v hladilniku, lahko pa jih stisnemo in zamrznemo sok. Paradižnike hranimo na sobni temperaturi.

V hladilniku hranimo tudi oreščke in semena. Kupljeno meso, ki ga bomo uporabili pri kuhanju, vedno pospravimo na najnižjo polico v hladilniku, da bi se izognili kakšnim kapljicam ali izlivom tekočin.

Redno pregledovanje polic

Ste že slišali za inventuro? To bi morali opravljati tudi doma. Redno bi morali pregledovati, koliko stvari še imate, kaj morate kupiti in česa vam počasi zmanjkuje. Tako boste vedno vedeli, kaj kupiti v trgovini in česa ne.

Inventura hladilnika za manj zavržene hrane

Nakupujte z načrtom

V trgovino se ne odpravite brez jasnega načrta, kaj vse morate kupiti. Nakupovalni listek sestavite doma, kjer boste lahko pregledali, česa vam manjka, in ne šele na poti v trgovino.

Svoje obroke poskušajte načrtovati vnaprej, s tem se boste izognili nakupu živil, ki jih na koncu ne boste porabili.

Kupujte lokalno

Če imate v bližini kmetijo ali trgovino, ki prodaja domače izdelke, potem zelenjavo raje kupujte tam. Dobili boste bolj svežo zelenjavo, ki do trgovine ni prepotovala več sto kilometrov. Ker bo bolj sveža, jo boste lahko dalj časa hranili.

Na smetišču hrana gnije zelo počasi, ker primanjkuje kisika pa ob procesu nastaja toplogredni plin metan. 

Kupite samo tisto, kar potrebujete

Vreča jabolk, vreča paradižnika, vreča korenja. Boste res uspeli vse pojesti pravočasno? Kupite samo toliko, kolikor boste porabili. Bolje je, da se v trgovino odpravite večkrat in kupite manjše količine, kot da nakupite ogromno količino hrane, ki se vam bo pokvarila.

Pripravite oznake

Na hrani označite, do kdaj jo morate pojesti, kdaj ste kaj odprli ali kupili. Na takšen način boste vedno na tekočem, kaj morate kakšen dan porabiti, da se ne bi pokvarilo. Označevanje bo uporabno predvsem pri mlečnih izdelkih (kisli smetani, sirnih namazih in podobno). Oznake vam bodo koristile tudi pri ostankih, ki ste jih shranili v hladilnik.

Nekateri hrano mečejo v smeti, drugi so lačni. 

Previdnost pri dobrih nakupih

Kadar imate možnost kupiti večjo količino jabolk ali jagodičevja, dobro premislite, kako jih boste shranili. Jagodičevje lahko zamrznete, iz jabolk lahko naredite čežano.

Poskusite uporabiti vse

Pri mesu imamo manj težav z zavrženimi deli, saj večinoma lahko vse uporabimo. Pri zelenjavi pa pogosto velik del odrežemo in zavržemo. Ste razmišljali, da bi pri kuhanju uporabili tudi liste cvetače? Ali pa brokolijevo steblo? Slednjega lahko uporabite pri kuhanju juhe. Liste rdeče pese, redkvice in korenja lahko dušite in nato skupaj z začimbami zmeljete v okusen pesto. Odrezan vrh korenja, čebule in česna, zelene, bučk, bete gob ter ostanke začimb spravite v vrečko in zamrznite – nato pa jih uporabite, ko kuhate juho.

Priporočamo še: Živila, ki jih je pametno imeti na zalogi, da kuhamo okusno in poceni

Fotografije: Getty Images

Tjaša Sterle Polak
Tjaša Sterle Polak

Novinarka iz vasi pod Stolom. Med hribi pogrešam morje, na plaži pa gore. Pogovarjam se z živalmi in kuharskimi recepti, ki mi ne uspejo, a se vztrajno trudim, ker preveč rada jem.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed