Zato jajčevcev ne lupimo

Saj res, zakaj bi se nečemu, kar je veliko, dolgo in vijoličasto, reklo jajčevec? Tu je nekaj stvari, ki jih o jajčevcih ne veste (in nekatere vam bodo tudi olajšale delo in prihranile čas).

Tudi jajčevci ali melancane spadajo med tisto zelenjavo, ki je v resnici sadje, podobno kot paradižniki. Skoraj toliko, kot najdemo različnih oblik in barv med paradižniki, jih je tudi med jajčevci – in od tod po­imenovanje. Prvi, ki so jih gojili v Evropi, niso bili taki, kot smo jih vajeni danes, ampak beli, jajčaste oblike in prav toliko kot jajce tudi veliki.

Preberite tudi: Jajčevci: Triki za fit pripravo

Sorte

Take sorte poznamo še danes, najbolj zanesljivo jih ugledamo na azijskih tržnicah. V družbi s tistimi, ki so tam najbolj priljubljeni: dolgi, tanki, nežno vijoličasti, ki nikoli, ampak nikoli, niso grenki. Najbrž boste le malo naprej ugledali še druge, velike kot fižolova zrna, pa take v velikosti žogice za namizni tenis: priljub­ljena sestavina za curryje so. Ti so vedno grenki – in prav zato cenjeni. Grenki so tudi tisti, ki prihajajo iz Turčije in so oranžni. Pri naših sosedih, Italijanih, na primer so najbolj priljubljeni drugačni: črtasti, vijoličasto-beli listada de gandia.

V Evropi smo v povprečju najbolj navajeni na standardizirane, hipermarketske oblike: porcijske velikosti, temno vijoličaste, čim bolj ravne. Prvi uporaben namig: ti, ki jih kupujemo v trgovini, niso nikoli grenki, kajti selekcionirani so tako, da so to neželeno lastnost iz rastlin izgnali. Zato lahko navodila v receptih, ki zahtevajo soljenje in odcejanje domnevne grenčine, večinoma kar opustite – razen kadar imate opravka s kakim starejšim primerkom, ki je zrasel doma, celo v sušnih razmerah.

Lupljenje ni potrebno

Prav tako je mogoče opustiti lupljenje, ki je bilo še pred nekaj desetletji pri jajčevcih pravzaprav uzakonjeno: le malo receptov še to zahteva od uporabnika, prepoznate jih kot t. i. jedi na belo. Lupljenje je pravzaprav neumno z vidika prehranske vrednosti: temna lupina vsebuje antioksidant, ki je še zlasti pod drobnogledom strokovnjakov: nasunin. To je snov, s katero se jajčevec ščiti pred vplivom sonca in zaščitno deluje tudi v človeškem telesu – je močan lovilec prostih radikalov, za katere zdaj že vemo, da so škodljivi.

Shranjevanje: nikar v hladilniku

Jajčevec je rastlina zelo toplih podnebij, zato pri nas uspeva kot enoletnica: in to je tudi izhodišče za shranjevanje. Ne dajajte ga v hladilnik, tako kot paradižnika ne. Medtem ko so rastline zmernega podnebja zelo primerne za shranjevanje pri temperaturah okrog nič, ki učinkovito ustavljajo vse procese razgradnje in mikrobe, pa se to pri rastlinah, ki prihajajo iz tropskega pasu, sprevrže v bumerang: celice se poškodujejo in začne se nepredvideno encimsko delovanje, tako da je škoda pogosto veliko manjša, če jih pustimo na sobni temperaturi, v najhlad­nejšem kotičku, kar jih imamo. Plodovi toploljubnih rastlin prenesejo kvečjemu okrog deset stopinj, ne manj.

Kuhanje?

Če bi radi manj mastne jedi z jajčevci, jih opecite cele v pečici in potem izdolbite meso. Če jih pečete v ponvi, jih prej malce opecite v mikrovalovni pečici: doseči morate to, da se meso sesede, pomeni, da izginejo zračni mehurčki, ki so bili med celicami in bi sicer vsrkavali maščobo. Če je jajčevec že vsrkal več masti, kot si želite, ga naprej pecite na nizki temperaturi in nekaj olja bo sčasoma steklo nazaj v ponev.

Priporočamo še: 9 koristnih o paradižniku, ki si jih je dobro zapomniti
Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed