Zdolgočasen otrok si vzame priboljške

Samo eno mamo sem našla, ki je bila popolnoma zadovoljna s tem, kaj in kako njeni otroci jedo. Pri vseh drugih se že nekje zatakne. Kaj o tem meni stroka? Odgovarja Mila Terčelj, dietetičarka iz Centra za krepitev zdravja v ZD Kamnik in Žalec, kjer se, med drugim, ukvarjajo ravno s sistemskim reševanjem takih težav.

Ali otroci jedo bolje ali slabše kot pred desetimi leti?

Kakovost otroške prehrane se v desetih letih ni poslabšala, kvečjemu se je izboljšala. Spremenile pa so se navade. Glavni problem je v pomanjkanju časa: ni več družinskih obrokov, hrano pripravimo v naglici in jo v naglici tudi pojemo. Kupujemo predpripravljene jedi, ki jih le pogrejemo. Klasični način priprave, iz osnovnih sestavin, je v zadnjem času bolj redkost. Tako otroke učimo, da je to primeren način priprave obroka. Ob tem zaužijemo preveč aditivov, kar negativno vpliva na zdravje. Še večji problem je pretirana uporaba elektronskih naprav. Otroci velikokrat tudi med obrokom gledajo v takšen ali drugačen zaslon. Tako zaužijejo veliko količino hrane, ne prežvečijo je dobro in zraven spijejo še velike količine sladkih pijač.

Je kakšna večja demografska skupina otrok, ki jo kaže izpostaviti kot bolj problematično v odnosu do prehranjevanja in pri posledicah tega?

V zadnjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da so otroci v ruralnih okoljih bolj čezmerno hranjeni ali predebeli v primerjavi z otroki, ki živijo v urbanem okolju. Izobrazba staršev tudi vpliva na prehran­jenost otrok. Delež čezmerno hranjenih in debelih v družinah, v kateri imajo starši nižjo stopnjo izobrazbe, je večji kot pri družinah višje izobraženih staršev. Če primerjamo regije v Sloveniji, je po številu čezmerno hranjenih in debelih otrok še vedno na vrhu lestvice Prekmurje. Razlogi za takšne razlike so v dostopnosti hrane, izbiri hranil in načinu priprave. Obroki, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob – svinjska mast, svinjina, ocvrta hrana –, premalo zelenjave in so količinsko obilni, povzročajo porast telesne mase zaradi telesne maščobe, ob tem je gibanje bolj omejeno, dolgoročno pa lahko vplivajo na razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne tipa 2 … Pomanjkanje gibanja v ruralnem okolju iz takšnih in drugačnih razlogov (mnenje okolice, pomanjkljive možnosti za športne dejavnosti …) bistveno vpliva na porast čezmerne prehranjenosti in debelosti otrok.

Kaj storiti, če je otrok preveč ješč? Za starša je mučno, če ima občutek, da je otrok lačen, pa mu po »urniku« v bistvu ne bi smel dati novega obroka.

Če ima otrok enakomerno razporejene redne obroke (zajtrk, kosilo, večerja in dva premostitvena obroka, torej malici), zaužije zadostno količino beljakovin (mleko, mlečni izdelki, meso, riba, jajca), zelenjave (kuhane in surove), polnozrnatega kruha, kakovostnega olja (oljčno, sončnično, repično …), sadja in tekočine, ponavadi ne bo potreboval še prigrizkov oziroma bo sit.

Če se ukvarja s kakšnim športom oziroma telovadi, so potrebe večje in bo potreboval še kakšen obrok več, kar pa ne bo vplivalo na zvišanje telesne mase. Težava se pojavi, če otrok nima rednih obrokov ali ima preveč prostega časa in se dolgočasi. V prvem primeru je lakota upravičena in bo pojedel večjo količino hrane, v drugem primeru pa ni lačen, ampak zdolgočasen in bo pojedel le priboljške. Ne prvo ne drugo ni dobro. Zato je bistvenega pomena redno spremljanje, kaj je otrok čez dan pojedel. Če je lačen oziroma bolj ješč, mu lahko ponudite bel­jakovinsko hrano (jajca, sir, meso, mlečne izdelke, ribo), zelenjavo, polnozrnati kruh … Nikakor mu ne postrezite s tortico, čokolado, sladko pijačo, ocvrto hrano. Če ima več obrokov čez dan, naj bodo količinsko manjši.

Zanimivo se mi zdi, da veliko staršem povzroča težave to, da otroci nimajo apetita. Zakaj se to zgodi in ali lahko predlagate nekaj konkretnih živil, ki bi jih kazalo imeti doma, ki so zdrava in jih imajo po navadi radi tudi otroci, ki premalo jedo?

Prehranske težave, s katerimi se starši srečujemo, so različne. Nekateri otroci imajo radi zelenjavo, drugi je ne marajo, nekateri pojedo preveč, drugi so neješči. Včasih se zgodi, da je malček v zgodnjem otroštvu neješč in potem starši dobimo nasvet, naj mu ponudimo karkoli, da bo le pridobival težo, potem pa imamo težave s čezmerno hranjenim ali predebelim otrokom. Ne glede na ješčost načela zdrave prehrane veljajo za vse. Otroku ponudimo hrano, spodbujamo ga, da bo jedel skupaj z nami za mizo, ne kaznujemo in ne nagrajujemo, če nekaj poje ali ne. Poskušamo vzpostaviti ritem prehranjevanja, brez prigrizkov in vmesnih obrokov. V hladilniku je dobro imeti navadne jogurte, ki jim dodate kakšno sadje (banano) ali žličko medu, skuto, jajca (pripravimo palačinke s polnozrnato moko ali jih popečemo, skuhamo), ajdov kruh z orehi, puranje, piščančje prsi v ovoju, kuhan, pečen ali navaden pršut. Na zalogi pa ne imejte sladkarij, sladkih pijač in sladoleda.

Kako se pri otrocih boriti z zasvojenostjo z ogljikovimi hidrati?

Na začetku bi rada nekaj razjasnila: sklepam, da mislite na enostavne sladkorje (sladice) in ne na vse ogljikove hidrate, saj sestavljene ogljikove hidrate otrok po­trebuje tako kot beljakovine in maščobe in so sestavni del uravnotežene zdrave prehrane. Tako da ni dobro posploševati. To ustvarja strah in veliko otrok in mladostnikov, predvsem deklet, iz svoje prehrane izloči ogljikove hidrate, kar je zelo slabo in nezdravo. Moramo razlikovati. Sestavljeni ogljikovi hidrati so polnozrnati kruh, ajdova, prosena kaša, krompir, testenine, polnozrnata, pirina moka, sadje, tudi zelenjava vsebuje sestavljene ogljikove hidrate. Enostavni sladkorji so: namizni sladkor, sladke pijače, sladice … Sestavljene ogljikove hidrate nujno potrebujemo za energijo in ne povzročajo zasvojenosti. Od priporočenega vnosa ogljikovih hidratov je dovoljenih 10 odstotkov enostavnih ogljikovih hidratov (sladkorjev).

Osebno sem mnenja, da otrok ne bo imel velike želje po sladkem, če zaužije redne obroke, ki so energijsko in hranilno bogati. Sladkarije lahko nadomestimo s sadjem, sladkamo z medom, poskusimo zmanjšati količino sladkorja pri pripravi sladic. Pripravimo zdrave sladice, kot je korenčkovo pecivo. Za spremembo okusa je potrebno 12 tednov. Pomembno je, da nimamo sladic na zalogi.

Kdaj naj otrok poje zadnji obrok dneva?

Zadnji obrok naj bo dve do tri ure pred spanjem. Oziroma ob 19. uri. Pomembna je tudi higiena spanja. Priporočeno je, da otrok spi osem do deset ur na noč.

Tri okoliščine, trije znanstveno potrjeni vzroki za to, da se otroci debelijo pri nas, v Sloveniji:
– pomanjkanje gibanja (uporaba elektronskih naprav, pomanjkljive možnosti za športne dejavnosti …)
– neredni obroki (otroci ne zajtrkujejo, iz takšnih ali drugačnih razlogov izpuščajo obroke v šoli, večino hrane zaužijejo v popoldanskem času)
– energijsko prebogata in hranilno revna prehrana (prehrana v gostilnah s hitro hrano, pitje sladkih in gaziranih pijač, čezmerno uživanje sladkarij …)

Fotografija: Getty Images

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed