Ocenjujemo gostilne: Hiša Polonka, Kobarid

Ko stopite v prijeten hlad debelih sten kobariške Hiše Polonke, vas dočakajo dobra energija, nasmejani obrazi mlade ekipe in rock osemdesetih. Takoj se začuti pozitivni vpliv njenega vedno prijaznega lastnika Valterja Kramarja. Polonka ponuja kakšnih 20 značilnih jedi tega konca, 6 primorskih vin, domače pivo feo, ki ga Valter vari s prijatelji. Okusno in dokaj močno pojedino smo začeli z znanim krožnikom Frankov angleški roastbeef, ki so ga Valterjevi starši ponujali v Hiši Franko že davnega leta 1973.

Dobro je vedeti: Hiša Polonka; Valter Kramar; Gregorčičeva ulica 1; 5222 Kobarid; Tel: 05/99 58 194; Facebook; Urnik: vsak dan od 12. do 23. ure, ob sredah zaprto; Degustacijski meni: ne; Vinska klet: 6 vin in domače pivo.

Meso je bilo nežno pečeno, roza barve, sočno, v ustih voljno, ravno prav okisano z limono in polito z odličnim oljčnim oljem. Vse jedi ponujajo v manjši ali večji porciji, lakota nas je prepričala, da smo se odločili za večje. Tradicionalna pastirska jed iz krompirja in sira, ki ji rečejo frika, je bila močnega, polnega okusa, krompir je igral vlogo blažilca močnih arom sira. Med ponujenimi vini smo se odločili za malvazijo 2018 z ekološke kmetije Rojac iz Šmarja nad Koprom. Arome rumenega cvetja, nektarine, rumenega jabolka, rumene slive so se odlične prilagajale vsem izbranim jedem. V ustih je bilo vino sadno, zelo mineralno, zelo milega in srednje dolgega pookusa z malo prijetne grenivkine grenkobe. Pri vsaki jedi nam je katera od teh karakteristik prišla ravno prav in nam potrdila pravilnost odločitve za malvazijo.



 



Na mizi postrežejo Bučinelovo ekstra deviško oljčno olje 2016, produkt mešanja različnih sort oliv je dal zelo dobro olje lepih sadnih okusov z malo grenkobe in pikantnosti. Za osvežitev smo si privoščili Polonkino solato, pri kateri so svežino posteljice iz eko zelenjave dopolnili s kobariško skuto. Okus njene mlečnosti se je odlično ujemal s hrustljavo zelenjavo. Srednje trdi žlikrofi s čemažem in mladim tolminskim sirom z dimljeno postrvjo so nas pustili zadovoljne. Bili so ravno prav skuhani in ne prekuhani, polnilo iz krompirja in sira je prineslo mehkobo, pesto iz čemaža pa začimbnost in kanček ostrine. V domačem pivu marinirane ličnice divjega prašiča so navdušile z aromatiko, okusom, sočnostjo in pravo začinjenostjo, da ne omenjamo zanimive postrežbe v žakeljčku iz pečenega tankega testa. Čeprav že polnih želodcev smo poskusili mehko, malo prepečeno zarebrnico mangalice, ki jo je odlično dopolnila solata iz mladega krompirja. Njena svežina je držala krasno ravnovesje z mesom. Sledila je sirova plošča, s siri se Valter že dolga leta ukvarja, jih neguje in stara. Od zorjenega kozjega sira, ovčjega, tri leta in pol starega kravjega tolminca do nepasteriziranega kravjega sira iz jame, ki ga Valter zori štiri mesece v sosednji Italiji. Za konec še obvezni kobariški štruklji. Sladki, a ne presladki, polnega okusa po orehih in maslu z dodatkom vanilje in cimeta. Preprosta, a navdihujoča jed.



 



 



 



Dobra hrana, odlična Rojčeva malvazija, stare rock uspešnice so nam naredili dan perfekten.

Ocena

Vrsta ponudbe: gostilna
Hrana, vino: 9
Postrežba: 9
Cena/kakovost: 9
Vtis skupaj: 9
Skupna ocena: 4

Še več naših ocen najdete tukaj.

Preberite tudi: 5 krajev, ki jih morajo julija obiskati ljubitelji umetnosti in oblikovanja