Na Krškem polju so sredi koruze postavili mize za 60 gostov in pripravili svinjsko dobro večerjo

Na meniju so bili krožniki, po katerih se je sprehodil krškopoljec, edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašiča, ki izvira prav iz tega okolja. Recepti so taki, da je zanimivo že samo prebirati: recimo, kaj počne ocvirek na sladički?
»Če praznujemo krškopoljca, kje drugje kot na Krškem polju?« se je pred zbranimi gosti, še preden so pokusili prve grižljaje, vprašal direktor Gostilne Kunst Nejc Kunst, ki je bil tudi pobudnik dogodka. Izbira prizorišča je bila več kot primerna. Da bi krškopoljca osvetlili s čim več zornih kotov, so k sodelovanju povabili še Gostilno Repovž. Ta je na koruzno njivo poslala tričlansko ekipo, v kateri so bili chefinja Sabina Repovž, Urška Oven in Jani Slapšak, medtem ko sta Kunstove kuhalnice zastopala chef Stefan Ledenčan in Jure Zelič. Izziv je bil preprost: vsaka ekipa je pripravila štiri hode, na vsakem pa je moral krškopoljec pustiti vsaj drobno sled.
Dogodek je bil del projekta Črno-bela harmonija s Krškega polja, katerega partnerji so Društvo rejcev krškopoljskega prašiča, Mestna občina Krško, Posavski muzej Brežice in Gostilna Kunst. Osrednja ideja projekta je povezovanje – povezovanje tradicije, lokalnega okolja, ljudi in znanja. Kot je ob dogodku poudaril Nejc Kuns: »Črno-bel je krškopoljec. Harmonijo ustvarimo mi, ko se povežemo.«

Sekanec, pašteta, slanina, lardo ali ocvirek
Začelo se je neposredno. Sekanec krškopoljca s hišno majonezo in rdečo čebulo je bil preprost uvod, pri katerem je bilo takoj jasno, da krožnik obvladujejo sočni koščki mesa z nekoliko pikantno spremljavo. Ocvrta miška s pašteto krškopoljca in albuminsko ovčjo skuto pa je meso predstavila drugače: med hrustljavim testom, gladko pašteto in svežo skuto.

Tudi pri hladnih predjedeh se je meso znašlo v drugačni družbi. Kunstov okisani krškopoljec na vrtu z gorčično-balzamičnim prelivom se je družil z zelenjavo, Repovževa ekipa pa je k hrbtu krškopoljca postregla omako dimljene postrvi, lešnike in okisano zelenjavo.
Nadaljevanje je pokazalo, da ta pujs, ki med poznavalci pridobiva vedno večjo kulinarično veljavo, ni nujno velik kos mesa na sredini krožnika. V fregoli carbonari z jajčno peno in slanino krškopoljca je nastopil kot slanina, pri ocvrtem jajcu z ocvirki, krompirjevo peno, fižolom, tartufi in svežimi zelišči pa kot ocvirek. Na obeh krožnikih so se preproste domače sestavine znašle v precej sodobni izvedbi.

In ko so jedci pomazali krožnike s toplimi predjedmi, jih je čakalo presenečenje večera. Kunstova ekipa je ponudila sladico, pri kateri so se na videz nezdružljive sestavine povezale v presenetljivo celoto. Mousse stročjega fižola na piškotu že sam po sebi dvigne obrvi, če mu dodamo sladoled kisle smetane in čokolado, pa smo že globoko v svetu sladic. In kje se je tu znašel krškopoljec? Kot droben ocvirek je zaokrožil čokoladni okus.
Prav v tem je bila posebnost večerje. Krškopoljec se je pojavljal v različnih podobah – kot sekanec, pašteta, slanina, lardo ali ocvirek. Ni bilo pomembno, da je bil na vsakem krožniku v ospredju, temveč da se je znal prilagoditi jedem. Ob hrani so se zvrstila vina štirih posavskih vinarjev: Albiana, Kozinc, Kunej in Klet Krško. Uvodne grižljaje je spremljala penina Nord, sledili so zeleni silvanec, cviček in chardonnay.

Prihaja nov trend?
Večerja v koruzi je povezala kulinariko, naravo, tradicijo in ljudi ter pokazala, da je mogoče lokalno dediščino predstaviti tudi na sodoben in doživet način. Ker je bila gostom všeč, že razmišljajo o novih kulinaričnih zgodbah na Krškem polju. Skoraj bi lahko napovedali, da se nam obeta nov majhen trend: večerje, postavljene v nenavadno okolje, skoraj predstave. Prav te dni, nedaleč stran, še nekaj zanimivega: ekipa restavracije A3, ki deluje na gradu Rajhenburg v Brestanici, je večerjo zasnovala v Vrtu obilja Tjaše Štruc in Robija Špilerja, o katerem smo pisali poleti. Seveda z zelenjavo v glavni vlogi. Pa še ena gostilna napoveduje vrtno, umetniško izvedbo: Mihovec iz Pirnič pri Ljubljani.

Z dogodkom v koruznem polju se je končal tudi letošnji festival Okusi Posavja, ki ga organizira CPT Krško in že vrsto let povezuje gostince, vinarje in pridelovalce v regiji, ki cenijo lokalne sestavine ter kakovostne dobrine, pridelane v Posavju. Večerja v koruzi je bila tako simboličen zaključek festivala – tam, kjer lokalna hrana nastaja, med polji in ljudmi.
