Čeznočne bombice iz kuharske knjige, na katero smo čakali deset let

Vsaj enkrat na leto, celo desetletje, smo naša sodelavca Tjašo in Blaža (Midva kuhava) poskušali pritisniti ob zid z nadlegovanjem, kdaj bo knjiga. Če kdo, potem mi dobro vemo, kakšna kakovost in znanje sta vgrajena v njune recepte. Urednica Mladinske knjige je bila bolj uspešna – in zdaj je tu prvenec, za katerega bomo brez obotavljanja rekli, da je vreden vaše knjižne police. Sto en najboljši recept mladih ustvarjalcev, ki uživata vse naše spoštovanje: Midva kuhava ... daj še ti!

Katera je vajina najljubša jed? Od vsakega posebej, prosim, pa na sinka Krisa ne pozabita, za čisto frišnega dojenčka pa vprašamo ob naslednji knjigi!

Tjaša: ocvrti kaneloni s šunko in sirom; Blaž: palačinke; Kris: pašta fižol.

Kaj je bilo prvo dejanje, prvo kuhanje, prvi spomin na to, kar se je potem nadaljevalo v več kot desetletje trajajočo uspešno dejavnost, hobi?

Kako leto pred prvo objavo na blogu sva za neki natečaj na facebooku ušpičila trojni čokoladni mousse in ga pospremila z receptom, spisanim v najinem slogu. Na natečaju sva zmagala in doživela dober odziv. Sicer sva se že prej skupaj malo motala po kuhinji, a sva s tem zagotovo zagnala najino kulinarično mašino.

Kako sta izbirala jedi za knjigo, kajti ob taki množici receptov, kot jih imata vidva, je to najbrž kar veliko delo?

Najine najbolj priljubljene in/ali preizkušene recepte sva razdelila po poglavjih – skoraj vse klasike so notri. No, na koncu se nisva mogla odločiti, katerega recepta naj se znebiva, zato je v knjigi 101.

V tem času je zrasla družina. Zdaj imata dva majhna otroka. Ali so vajini pogledi na hrano, pa tudi to, kakšno mesto ima v vajinem življenju, zato kaj drugačni?

Najin vsakdanjik je zdaj manj kulinarično eksperimentalen kot pred mularijo, se pa najin odnos do hrane ni bistveno spremenil. Čeprav je za kuhanje kosila med tednom manj manevrskega prostora, si le izjemoma privoščimo kosilo zunaj ali dostavo. Še vedno je hrana tudi eden poglavitnih fokusov, kadar se kam odpravimo, pa če je to središče mesta ali drug konec sveta.

Kako pa je videti kuharija v vajinem vsakdanjiku? Kaj jeste, kdo kuha – in kdo potem zares pomiva?

Skoraj vsa kosila skuha Tjaša, za pomivanje pa je zadolžen najin ubogi stroj. Pospravljanje posode je postalo Krisova domena, na kar je zelo ponosen. Nabor jedi je precej pisan, a so nekatere na sporedu skoraj vsak teden, ker jih hitro vržeš vkup.

Kaj so postopki in recepti, ki nosijo prav vajin podpis? Lahko bi rekli – vajin izum?

Med vsem, kar zraste na najinem zelniku, verjetno izstopa naluknjana božična torta. Ta z bazenčki preliva okrancljana tortica je v marsikaterem domu postala tradicija za božični večer.

FOTO: osebni arhiv Midva kuhava

Na fotografiji v knjigi vaju vidimo tudi z uglednimi kuharji, v nobel restavracijah: kaj je vajina najbolj fenomenalna izkušnja vseh časov, ko gre za fine dining, in kaj, ko gre za bolj navadno hrano?

Na najbolj odpuljeno in nepozabno kulinarično dogodivščino naju je odpeljal psihedelični meni v angleški restavraciji Fat Duck s tremi Michelinovimi zvezdicami. Tam kraljuje genialni chef Heston Blumenthal, ki je oral ledino molekularne kuhinje.

Pri navadni hrani izstopa congee, ki smo ga jedli v kitajski četrti v Bangkoku. Na oko neprivlačna riževa brozga te z okusom omami in vzbudi občutek domačnosti.

Nekje na sredini spektra pa je nepozaben večer v restavraciji Mak, kjer smo morali pred postrežbo pečenke s chefom Vračkom zapeti An angel skupine Kelly Family. Ker sva edina naročila razširjeni meni, nama ga je postregel kar na izdajnem pultu v kuhinji.

V družbi Massima Botture FOTO: osebni arhiv Midva kuhava

Kaj je, po vajinem mnenju, v življenju najpomembnejše?

Smeh in polna usta dobre hrane – lahko tudi oboje skupaj. Seveda v krogu zdrave družine.

Čeznočne bombice za popolna jutra

Najboljša jutra so tista, ki si jih polepšaš iz zasede, pravita Tjaša in Blaž.

• 400 g moke
• 1 žlička suhega kvasa
• 35 g sladkorja
• 1 jajce
• 240 ml mleka
• 1 žlička soli
• 60 g masla

Priprava

1. Testo: vse sestavine razen masla stresemo v posodo kuhinjskega robota in gnetemo 1–2 minuti. Medtem postopoma dodajamo zmehčano maslo. Nato gnetemo še 10 minut, do svetlečega in voljnega testa. Posodo tesno pokrijemo in pustimo, da testo na toplem vzhaja uro in pol.
2. Testo nato stresemo na pult in razdelimo na 15 delov, težkih približno 53 g, ki jih oblikujemo v kroglice in razporedimo po namaščenem pekaču, pokrijemo s folijo za živila in čez noč postavimo v hladilnik.
3. Peka: pol ure pred peko postavimo pekač z bombicami na sobno temperaturo, nato odstranimo folijo za živila in pečemo 20–25 minut pri 180 stopinjah.
4. Po peki naj se bombice ohladijo na rešetki.