Enolončnica s fižolom in krompirjem, ki jo spečemo v pečici

Bogata jed na žlico, v kateri se skuha fižol, krompir in druge povrtnine za še več okusa. Zaradi peke v pečici pa je še boljša.

Komur je kuhinja ljub prostor, si tam naredi svoje kraljestvo. Pri meni je že tako. Naša kuhinja je majhen, a odprt prostor, ki se nadaljuje v jedilnico in domačo pekarno. V jedilnici je le večja miza s šestimi stoli, ki se lahko raztegne v neverjetne dimenzije za petnajst oseb. Nimam pojma, kako se to zgodi, ampak zgodilo se je, in to ne samo enkrat.

Moja mini kuhinja kraljuje na morda desetih kvadratnih metrih, a ima vse, kar imajo velike, in celo takšne reči, o katerih velike le sanjajo. S tem mislim na prostorne kuhinje z dvema nizoma visečih omaric, podpultnih vgradnih aparatov, nevidnih predalov, ki se odpirajo na dotik in neslišno zapirajo, tudi če jih jezno zaloputneš.

Takšne kuhinje sem videla na reklamnih panojih in v kakšni reviji o interjerju. Značilnost popolnih kuhinj je, da se na bleščečem pultu pojavi le ena vrsta zelenjave, ki jo seklja nasmejana ženska, medtem ko jo prav tako nasmejan moški očarano opazuje, naslonjen na komolce. Radi verjamemo v pravljice, zato takšna podoba seveda naredi vtis. Po drugi strani zavrta globoko v dušo in opozori, da je realnost daleč od tega. Me mora kaj skrbeti, ker je moja kuhinja stara že, dajmo oceniti na približno, petnajst let? Nekoč sem slišala, da je treba po petih letih zamenjati kuhinjo ali pa moža. Samo preračunavam, nič posebnega ne razmišljam ob tem. Po mojem je to modrost izrekel mizar, ki izdeluje kuhinje na metre.

Stare in majhne kuhinje imajo svoj šarm, madeži, ki se ne dajo odstraniti, hranijo spomine, nalepke na ploščicah mislijo, da so otroci še vedno majhni, skodelica brez ročaja ve, kdaj ga je izgubila. Ne da bi prižgala luč, najdem vrč z vodo in laneno vrečko s kruhom. Ja, staro, večkrat zašito. Vrh glave imam negotovosti in novosti. V mojem kuhinjskem kraljestvu zlepa ne bomo ničesar spremenili.

Enolončnica iz pečice

Za dve osebi.

  • 300 g sladkega krompirja
  • 200 g svežega fižola v zrnju (ali suhega,namočenega čez noč)
  • lovorov list
  • čebula
  • 300 g bučke
  • steblo zelene
  • trije korenčki
  • zrel paradižnik
  • česen
  • rožmarin
  • 2 žlici dobrega belega vina
  • 2 žlici polnovredne pirine moke
  • žlička začimb za zelenjavno juho
  • sol in poper
  • olje

Priprava

1. Fižol skuhajte z lovorovim listom. Tekočine naj bo ravno toliko, da je fižol prelit. Med kuhanjem jo po potrebi dodajajte.

2. Čebulo nasekljajte, bučko, zeleno in korenček ločeno narežite na kocke, primerne za na žlico.

3. Iz začimb za zelenjavno juho in 200 ml vroče vode pripravite jušno osnovo. Pripravite paradižnik in česen, osmukajte lističe rožmarina s stebla.

4. V večji ponvi na olju ovenite čebulo, dodajte korenček in stebelno zeleno ter popražite, da se zelenjava malo zmehča.

5. Paradižnik, česen in rožmarin zmiksajte. Morda bo treba doliti malo vode, odvisno od sočnosti paradižnika in zmogljivosti blenderja.

6. S paradižnikom zalijete zelenjavo, dodate bučke in fižol s tekočino, v kateri se je kuhal (lovor odstranite).

7. Moko zmešajte z žlico ohlajene jušne osnove in belim vinom, prelijte čez zelenjavo in pokuhajte od pet do deset minut, da se zgosti. Če je treba, dolivajte jušno osnovo. Enolončnica naj bo gosta, vendar še vedno juha, ne puding.

8. Pečico vključite na 180 stopinj Celzija.

9. Krompir narežite na res tanke rezine. Sproti ga polagajte v vodo, da ne potemni, nato dobro odcedite in popivnajte.

10. Gosto enolončnico prelijete v posodo, ki gre lahko v pečico, pokrijete z rezinami krompirja, posolite, poprajte, pokapljajte z oljem in pecite približno pol ure.

11. Po dvajsetih minutah preverite, ali je krompir že mehek in povrhu vsaj malo zapečen.

12. Juho postrezite kar v posodi, v kateri se je kuhala oziroma pekla. Ponudite s hrustljavim kruhom in kozarcem belega vina.

Namig: Namesto sladkega krompirja (batate) lahko uporabite običajnega ali pol-pol.
Preberite tudi: Odlična torta iz 5 sestavin, ki jo lahko pripravi vsak
Beba in Hana Splichal
Beba in Hana Splichal

Kuhinja je majhna, a ima veliko mizo in vrata na vrt. Po njej se vrtijo mačji repi, skoznjo steče pes, nikoli ni miru. Hana fotografira in se pogovarja z divjim kvasom, jaz ropotam z lonci in obračam kuhalnico. Kljub temu se vsi najraje gnetejo v najini ekološki in veganski kuhinji, kjer diši po indijskih začimbah in toplem kruhu.Verjamem, da je kuhinja srce hiše, in v srcu se zgodijo najpomembnejše stvari.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed