Financierji s češnjami: neprestano jih boste pekli (VIDEO)
Financierji niso kolački, tudi piškoti bi jim težko rekli. Odlikujeta jih mehka in dokaj sočna sredica ter hrustljava skorjica v debelini jajčne lupine. Mnogi jih zamenjujejo z magdalenicami, a za financierje uporabimo le beljake, ki jih ne stepamo, izpustimo tudi pecilni prašek. Magdalenice se nam lahko ponesrečijo, pri financierjih pa se nam to res težko zgodi.
Njihova tradicionalna oblika je nekakšna mini pravokotna štruca, za katero se dobijo kalupi, jih pa doma brez zadrege spečemo kar v pekačih za mafine.
Kot pri mnogih znamenitih jedeh, ki so v svetu kulinarike dobile pomembno mesto, tudi o izvoru te sladice kroži več zgodb. Že v 17. stoletju naj bi jih pekle francoske nune vizitatinke, ki so, kot je bilo včasih pogosto, pri slikanju v barvila dodajale rumenjak. Tako so jim ostajali beljaki, te pa bi bilo grešno zavreči, kajne? Še dobro, kajti znašli so se v kolačkih, ki so imeli takrat drugačno obliko in tudi drugačno ime, izpeljano iz imena tega nunskega reda, tekstura pa je bolj kot ne spominjala na vaniljeve tortice. Pozneje, v 19. stoletju, naj bi bila prav ta sladica navdih za slaščičarja, ki je ustvarjal blizu pariške finančne četrti. Njegovo slaščičarno so tako radi obiskovali bančniki, zato si je posladek omislil v obliki zlatih palic.
Okus: zaznamujeta ga predvsem mešanica sladkih mandljev in lešnikastega masla, zaradi katerega je ta sladica res nekaj posebnega. Iz navedenih sestavin bo nastalo 12 kosov.
Financierji s češnjami
- 150 g masla
- 4 beljaki
- 150 g sladkorja v prahu
- 70 g gladke moke
- 80 g mandljeve moke
- 2 žlici amaretta
- 12 češenj
- mandljevi lističi
Priprava
- Pečico vključimo na 190 stopinj.
- Najprej naredimo lešnikasto maslo. V manjšo ponev damo maslo in ga raztopimo na srednje močnem ognju. Nato ogenj zmanjšamo in maslo ves čas mešamo, dokler ne postane lešnikove barve in tako tudi zadiši. Bodite pozorni in barvo ves čas spremljajte, saj se lahko vse skupaj hitro zažge. Nato precedimo skozi gosto cedilo.
- Moko, mandljevo moko in sladkor presejemo v skledo. Pomešamo in na sredini naredimo jamico. Vanjo vlijemo beljake in amaretto ter krožno mešamo, da se vse sestavine povežejo. Nato postopoma dodajamo še maslo in vsakič pomešamo.
- Dobimo gosto, a dokaj tekočo maso, ki jo, če imamo čas, za eno uro postavimo v hladilnik.
- Model za mafine dobro premažemo z maslom, nato pa maso enakomerno razporedimo v vdolbine. Približno zajetna žlica in pol bo za vsako. Na vsak kolaček položimo še češnjo in ga posujemo z mandlji.
- Model potisnemo v pečico in pečemo približno 20 minut oziroma tako dolgo, da postanejo financierji zlato rjave barve.
- Ponudimo še tople, posute s sladkorjem v prahu, ohlajene pa lahko pospravimo v tesno zaprto posodo. Dobri bodo še dva dni.
Namiga: Lahko uporabite samo polovičke češenj ali maline, borovnice, košček jagode ali robidnico. Nikar jih ne dodajte preveč, bodite minimalisti, sicer bodo kolački razmočeni in težje boste dosegli njihov hrustljavi plašček.
Namesto mandljeve moke bi se fantastično obnesla tudi iz pistacij, a to bi bil že kar finančni zalogaj. Uporabite fino mleto mandljevo moko, ne zgolj mletih mandljev, saj vsebujejo še kožico, ta pa zagreni.
Priporočamo še: Kredarica fizz: slovenska pijača za kraljev rojstni dan