Gozdna župa: juha iz ajdove kaše in gob, ki je postala ponos Radelj ob Dravi

Če je značilni okus Krasa teran (v povezavi s pršutom), če je Kranj tesno povezan s kranjsko klobaso, če se brez kremšnite ne smemo vrniti z Bleda in če na Trojane vedno zavijemo na krofe – kateri okus je značilen za Radlje ob Dravi? Za kraj, ki ga objemajo bujni gozdovi Pohorja in Kozjaka, s katerimi so ljudje sobivali od nekdaj.

»Prav iz tega sobivanja in darov narave izvira ime gozdna župa, nova jed destinacije,« pojasni Ajda Kolar, produktna vodja Javnega zavoda ŠKTM Radlje ob Dravi, in doda, da ta jed povzema tudi bistvo koroške kulinarike: »Gozdna župa je tesno povezana z našim krajem, saj je tu prisotna kultura gozdov, Radlje ob Dravi objemajo gozdovi Pohorja in Kozjaka. Ti so domačinom že od nekdaj dajali hrano in navdih.«

Gozdna župa, ki so jo premierno predstavili ravno te dni, nadaljuje Kolarjeva, je preprosta, a krepka juha »iz ajdove kaše, gob, čebule, česna, slanine in začimb. S svojo polnostjo in zemeljskim okusom odraža tesno povezanost domačinov z gozdom. Postrežena s koroškim rženim kruhom predstavlja pravo kulinarično zgodbo Radelj ob Dravi – zgodbo gozda, tradicije in domačnosti.«

Pripravimo jo lahko v različnih izvedbah. FOTO: Arhiv Jz Šktm Radlje Ob Dravi

Pred tremi leti so se začeli v omenjenem kraju bolj intenzivno ukvarjati s turističnim razvojem: povezali so lokalne ponudnike, pripravili lokalno tržnico ter razvili vizijo in strategijo destinacijske znamke. Poleg tega, pravi Kolarjeva, so želeli zapolniti vrzel na področju kulinarike v kraju, zato so pripravili kulinarični festival Okusi Radlje in v sodelovanju z Mojco Polak, direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, ustvarili kulinarično novost – gozdno župo.

»Skupaj smo jo prvič pripravili na kuharski delavnici v Marenberškem centru v prvi polovici letošnjega septembra. Jed sta udeležencem predstavila in skuhala Mojca Polak in mladi kuharski talent Aljaž Črešnik, širši javnosti pa smo jo premierno predstavili proti koncu septembra,« nadaljuje Kolarjeva in doda, da so jo lahko brezplačno poskusili vsi obiskovalci kulinaričnega druženja Okusi Radlje.

Za protokolarne namene

In kako je nastal recept? »Sestavili smo ga na osnovi lokalnih sestavin, ki so značilne za Radlje ob Dravi in okoliške gozdove, ter na podlagi novo začrtane turistične zgodbe. Posebno recepturo je oblikovala Mojca Polak,« pojasni sogovornica in doda, da jed temelji na sestavinah, ki so dostopne vse leto. Ne nazadnje je primerna za vse letne čase, saj se poleti predstavi »kot lažja, a hranljiva jed po aktivnostih v naravi, pozimi pa ogreje s svojo krepko toplino in domačnostjo«.

»Jed bo v prihodnjem letu najprej na voljo za protokolarne namene Občine Radlje ob Dravi in Javnega zavoda ŠKTM Radlje ob Dravi. Pripravljali jo bomo v sodelovanju z Društvom kmetic in podeželskih žena Dravske doline. Ker je recept dovolj odprt, si prizadevamo, da se bo gozdna župa v prihodnosti razvijala naprej, dobivala nove oblike ter se razširila v gostinsko ponudbo,« nadaljuje sogovornica in omeni še načrte za pripravo kuharskih tečajev. Če bi tudi vi radi pripravili krepko juho – recept objavljamo na začetku jedilnika, ki ga predlagamo za zadnji septembrski teden. 

Dišeče gobe iz gozdov Pohorja in Kozjaka dajejo gozdni župi njen prepoznaven značaj. FOTO: dolgachov/Getty Images/iStockphoto

Gozdna župa (recept)

Čas priprave: približno pol ure. Recepturo za juho, ki so jo v Radljah ob Dravi premierno predstavili pred kratkim, je pripravila Mojca Polak (VSGT Maribor).

• 150 g ajdove kaše (namočene)
• 200 g gob (priporočljivo je uporabiti mešane, vsaj dve različni vrsti – gojene in divje)
• 1 sesekljana čebula
• 2 sesekljana stroka česna
• sesekljan peteršilj
• 100 g slanine
• 1 žlica jabolčnega kisa
• sol, poper

Priprava

1. Slanino nakockamo in v loncu opražimo.
2. Na tej maščobi posteklenimo čebulo in česen, dodamo ajdovo kašo in pražimo na zmernem ognju 5 minut.
3. Dodamo narezane gobice ter sesekljan peteršilj in še malo pražimo.
4. Zalijemo z litrom in pol vode ter začinimo in počasi kuhamo.
5. Del juhe pred koncem pretlačimo. Po želji vmešamo še malo kisa.
6. Zraven postrežemo koroški rženi kruh.

Deloindom.si: Koliko kostanja smete nabrati? Kaj pravi zakon in kje ga najdete največ