Hrana iz shrambe: vrhunska osnovna rižota

Je kdo med nami, ki nima vedno pri roki vsaj kilograma riža? Danes vas bomo naučili, kako se lotite rižote.

Za ilustracijo, kako raznovrstna in pisana je lahko ta jed, je Tamara Ružić (Gourmantica) pripravila tri, ki vabijo že s svojo barvo, in vse so iz sestavin, za katere si ni treba obrusiti pet. Zdaj je dovolj časa, da se tej znameniti jedi posvetimo toliko, kot si zares zasluži – vse bo poplačano z navdušeno hvaležnostjo jedcev.

Riž

Ker smo specializirana revija, smo se trudili in trudili, da bi odkrili pomembne razlike med najbolj znanimi sortami riža, ki se uporabljajo za to jed – ampak resnici na ljubo: tako neznatne so razlike, da okrog tega skoraj nima smisla zapletati: najbrž ste domov prinesli arborio in o tem Tamara pravi, da se po njenem mnenju razkuha nekaj prej kot carnaroli, enako dobra sta vialone nano in sant’ andrea. Vsekakor pa: ker boste zdaj s srcem pri stvari in ves čas zraven, vam ne pri enem ne pri drugem ne bo težko ugotoviti, kdaj je v fazi, ki vam je najbolj všeč.

Čebula

Tamara Ružić se je loti z majhnim ognjem, tako da se duši in razpade in že s tem prispeva kar precejšen del h končni kremastosti jedi – ta pa je seveda nujna. Rižki, ki stojijo sami zase, so pri ljubiteljih pravih rižot predmet prezira. Tamara se tudi potrudi, pravi, da čebulo naseklja na majhne in čim bolj enakomerne koščke.

Preberite tudi: Na svež zrak bre druženja: na travnik po regrat

Maščoba

Mi bi uporabili dobro oljčno olje.

Prvi pomemben trenutek

Ko torej čebula, ki smo jo podušili, lepo razpade, dosujemo riž – in takoj začnemo mešati ter ne odnehamo, dokler vsak rižek posebej ni bleščeč, masten ali, kakor se drugače reče, posteklenel. Ta korak omogoča, da se pravilno skuha.

Tekočina za dolivanje

Tri so: vino, juha ali jušna osnova ali voda.

Vino

Mi uporabljamo suho belo vino, ki nikakor ne sme biti slabše kakovosti, kot bi ga bili pripravljeni ob tej isti rižoti natočiti v kozarec. To je tudi edina tekočina, ki jo k rižu lahko dolijemo hladno. Tako juho ali jušno osnovo kot vodo pa moramo zavreti, kajti če bomo dolivali hlad­no, bomo ustavili kuhanje in potem bodo vsa navodila nična – rižota ne bo uspela. Tamara tudi opozarja na realnost: nimamo vedno pri roki domače jušne osnove, kocke pa so pogosto zelo slane. V takem primeru raje zalijemo z manj osnove in v naslednjem koraku z vročo vodo. Dosolimo še vedno lahko, preveč soli pa težko posrkamo nazaj.

Najpomembnejši korak: mešanje

Neverjetno, koliko ljudi še vedno misli, da se riža ne smemo pritikati. Prav nasprotno je: tekočino, ki jo vpija, dolivamo sproti in se trudimo, da jo tudi vmešamo, s tem dosežemo, da se z zrnc odbrusi škrob in ta, skupaj s čebulo, ustvarja krasni svilni občutek.

Zadnji korak: maslo

Pokusimo, dosolimo, zadnjič pomešamo, pogladimo površino in potem damo nanjo velik kos masla. To je tudi edini trenutek, ko rižoto lahko pokrijemo, toliko, da ujamemo toploto in se maslo čim prej raztopi. Svetujemo, da se parmezan dodaja šele na krožniku, in sicer v obliki velikih lusk in v količini, ki ustreza vsakemu posamezniku.

Korenčkova rižota z rikoto

 

Rižota za žafraniko in parmezanom

 

Špinačna rižota s pinjolami

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič

Ljubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiraja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed