Ko dozorijo prve domače bučke: recept, ki ga vedno najprej naredimo

Ko začne vrt pokati od obilja, prvo mesto v količini plodov zagotovo osvojijo bučke. Pri nas jih večina konča v juhi, polpetih ali narastkih, v južni Italiji, natančneje v Neaplju in širši pokrajini Kampanji, pa imajo za prve poletne bučke veliko bolj zanimiv recept.

Imenuje se zucchine alla scapece in velja za eno najbolj značilnih poletnih jedi neapeljske kuhinje. Priprava je presenetljivo preprosta, saj tanke rezine bučk najprej popečejo oziroma ocvrejo, nato pa jih marinirajo v mešanici kisa, česna in mete. Po nekaj urah počitka tako pripravijo jed, ki je hkrati osvežilna, aromatična in skoraj zasvojljivo dobra.

Zakaj je ta recept tako poseben?

Ker bučke tukaj ne igrajo stranske vloge. Ko se prepojijo z aromo mete, česna in belega vinskega kisa, namreč dobijo povsem nov značaj, ki očara brez drugih jedi ali dodatkov. Tako pripravljene bučke so najboljše hladne ali postrežene pri sobni temperaturi, zato jo Neapeljčani pogosto pripravijo vnaprej in postrežejo kot predjed, lahko kosilo ali del poletnega antipasta.

Rahlo popečene bučke, ki se nekaj ur marinirajo v meti, česnu in kisu so jed, ki si jo v Neaplju redno pripravljajo. FOTO: SimpleImages/Getty Images

Potrebujemo

• 4 manjše mlade bučke
• 2 stroka česna
• pest sveže mete
• 3 žlice belega vinskega kisa
• ekstra deviško oljčno olje
• sol
• olje za peko ali cvrtje

Priprava

1. Bučke operemo in narežemo na tanke kolobarje ali vzdolžne rezine.
2. V večji ponvi segrejemo olje in bučke po porcijah popečemo, da dobijo zlato barvo. Tradicionalni recept predvideva cvrtje, številni sodobni kuharji pa jih raje popečejo v manjši količini olja.
3. Česen drobno sesekljamo. Meto grobo narežemo.
4. Na servirni krožnik položimo prvo plast bučk. Posujemo jo z nekaj česna in mete ter pokapamo z malo kisa. Nadaljujemo s plastenjem, dokler ne porabimo vseh sestavin.
5. Na koncu dodamo še nekaj oljčnega olja in ščepec soli.
6. Jed pokrijemo in pustimo počivati najmanj dve uri, še bolje pa štiri ali več ur. Prav med počivanjem se razvije značilen okus, zaradi katerega je ta recept postal ena od ikon neapeljske kuhinje.