Kultne jedi: sacher torta

Tokrat bomo pustili trebuh zunaj, saj gremo na Dunaj. Za začetek pa dve vprašanji: se še spomnite, kje so spekli največjo izvirno sacher torto na svetu? Veste morda tudi to, zakaj Kranjčani ob pokušini kultne tortice v hotelu sredi Dunaja le začudeno skomignemo z glavo?

»Pričakujem, da me ne boste osramotili.« S tem navodilom, ki naj bi ga bil knez Klemens Wenzel von Metternich izrekel davnega leta 1832, začnejo v Hotelu Sacher pripovedovati zgodbo o kultni čokoladni torti z mareličnim nadevom. Knez je te besede namenil slaščičarskemu vajencu Franzu Sacherju, ki je tistega davnega dne nadomeščal vodjo kuhinje. Ta je zbolel, princ pa je ravno sprejel ugledne goste in želel jih je presenetiti s sladico na primerni ravni.

Mladi Sacher, ki je nadomeščal vodjo kuhinje, seveda ni nikogar osmešil. Pravzaprav je mladenič, tedaj star komaj 16 let, storil ravno nasprotno: zbrani družbi tujih diplomatov je pripravil »čudovito tortico in doživel val občudovanja«.

Priporočamo tudi: Kultne jedi: Švedske mesne kroglice

Poklicna pot je Franza Sacherja nato zanesla na dvor kneza von Esterházyja v Bratislavo in nato še v Budimpešto. A menda je šele pozneje, ko je kot izučen slaščičar stopil na samostojno poklicno pot, začel redno peči torto, ki jo je izumil kot najstnik.

Kakor še pove pogled v zgodovino dunajskega hotela Sacher, je torta zaslovela z najstarejšim slaščičarjevim sinom Edvardom, ki je leta 1876 odprl Hotel Sacher. Slava torte je še danes tako velika, da se pred hotelsko kavarno verjetno tudi v tem trenutku vije vrsta tistih, ki bi se o okusu ene najbolj znanih tort na svetu, v izvirniku imenovane Original Sacher-Torte, radi prepričali na lastna usta.

Foto: Arhiv hotela Sacher

34 korakov do popolnosti

Kakor se za takšno specialiteto spodobi, je recept strogo varovana skrivnost. V Hotelu Sacher, kjer se radi pohvalijo, da je tu prenočila pisana paleta znanih osebnosti, med njimi kraljica Elizabeta II. in Justin Bieber, nam vseeno razkrijejo: »Uspeh ni samo v zelo pozorni odmeri sestavin, v pravi temperaturi in tudi vlagi, ki jo mora imeti zrak v pekarni.

Pomembno je, da natančno sledimo vsem 34 korakom, ki se končajo pri pakiranju torte v posebne lesene škatle. Izvirna sacher torta je narejena samo iz svežih jajc iz proste reje in različnih vrst čokolade, ki so narejene samo za nas. Tudi po več kot 185 letih torto še vedno delamo ročno, od vsega začetka pa je recept enak. Prenaša se z generacije na generacijo in do danes ostaja skrbno varovana skrivnost.«

Ni pa skrivnost, kako je torta zaslovela. O tem Reiner Heilmann, generalni direktor hotela in vodja manufakture, pove: »Ko je Edvard Sacher potoval po Evropi in Ameriki, je torta postala mednarodno slavna. Njegova vdova Anna – danes bi ji rekli marketinški genij – je poskrbela, da je hotel postal stičišče kulture, gospodarstva in družbe. Leta 1962 je torta, ki je značilna za hotel, tudi uradno dobila oznako Original Sacher-Torte in postala del sodobne avstrijske zgodovine.«

Tako tortico postrežejo na Dunaju. Foto: Arhiv hotela Sacher

Na leto kar 360.000 originalov

Prav tako ni skrivnost, koliko jih spečejo vsako leto: kar 360.000! Tretjino postrežejo v Sacherjevih kavarnah in hotelih (eden je na Dunaju, drugi v Salzburgu), tretjino prodajo v lastnih trgovinah, tretjino pa razpošljejo po svetu, pojasni generalni direktor Hotela Sacher.

Ko že govorimo o zanimivih številkah: največja izvirna sacher torta je imela premer 3,5 metra. Se še spomnite, kje in kdaj so jo pripravili? Pred štirimi leti v Ljubljani, ko so v okviru Dunajskih dni avstrijski slaščičarji zanjo porabili 2000 jajc, 45 kilogramov sladkorja in 80 kilogramov marelične marmelade, oblili pa so jo z neverjetnimi 200 kilogrami čokoladne glazure.

Kranjska saherca

Iz Ljubljane pa še skok v Kranj: sredi Prešernovega mesta, v Tavčarjevi ulici, ki jo ljudski glas nič kaj glamurozno imenuje Ta uscana gasa, je bila vrsto let slaščičarna Kranjski kolaček. Tu so izdelovali tortice in spomnim se občutkov navdušenja, ko so nas v vrtcu peljali na ogled tega otroškega raja. V Kranjskem kolačku so nam slaščičarji pokazali tudi, kako delajo indijančke, rožnate punč torte in najbolj odlične torte naše mladosti – saherce.

Seveda ne originalne, ampak kranjske saherce, ki so pripravljene brez kančka marmelade: namesto nje v sredini kraljuje najboljša čokoladno-smetanova krema. Točno ta čokoladna kombinacija je v mojih mislih – in bržčas tudi v spominu marsikaterega Kranjčana mojih let – še danes sinonim za torto.

Preberite še: Kultne jedi: falafel in vsi triki za pripravo

Poklon Gorenjki

Spotoma in mimogrede smo raziskali še zgodovino kranjske različice. V Mercatorju so nam pojasnili, da so zelo ponosni na to edinstveno slaščico, »katere izdelava sega globoko v 80. leta preteklega stoletja, nekateri viri pravijo, da so jo prvič ponudili okoli leta 1975«. Kakor so še povedali, se slaščica navezuje tako na Kranj oziroma Kranjski kolaček kot na čokolado Gorenjka, kajti pri »izdelavi so slaščičarji sledili originalni sacher torti, vendar so jo prilagodili slovenskemu okusu, da je bolj čokoladna in kremasta.

Sestavljena je iz temnega biskvita in ima nadev iz čokolade in sladke smetane. Odlikuje jo še čokoladni obliv, od izvirne dunajske pa se razlikuje tudi po višini, saj je rezina dvakrat višja od dunajske. Prednost je torej v čokoladnem nadevu, zato so ljubitelji čokolade tudi veliki ljubitelji kranjske sacher torte.«

No, ravno zaradi te čokoladne eksplozije, ki s(m)o je vajeni že od otroštva, so Kranjčani mojih let še danes rahlo začudeni, ko v hotelu sredi Dunaja namesto dvovišinske dobijo polovično čokoladno dozo, polnjeno z marelično marmelado.

Foto: Getty Images

Obvezno: stepena smetana

Kot že rečeno, je receptura za originalno tortico strogo varovana skrivnost, našim očem pa ostajajo skrita tudi navodila za pripravo kranjske saherce, ki jo že debela štiri desetletja pripravljajo po enaki recepturi. Zato danes prinašamo le po­enostavljen približek recepta za čokoladno torto z mareličnim nadevom, dopolnjeno z bogatim čokoladnim oblivom.
Še to: k originalni, h kranjski in tudi k tisti iz domače pečice se brez sence dvoma odlično poda žlica stepene smetane. Preverjeno!

Foto: Getty Images

Domača sacher torta

Pripravimo tortni model premera 26–28 centimetrov.

Biskvit

  • 150 g jedilne čokolade
  • 150 g masla (na sobni temperaturi)
  • 100 g sladkorja v prahu, 100 g moke
  • 100 g kristalnega sladkorja, 6 jajc

Nadev

  • 2 dl marelične marmelade

Obliv

  • 80 g jedilne čokolade
  • 3–4 žlice mleka
  • In še: papir za peko, 2 dl sladke smetane (ki jo stepemo in postrežemo ob koščku torte)

Priprava

1. Za biskvit razdrobimo čokolado in jo raztopimo nad vodno kopeljo. Zatem posodo odmaknemo iznad vroče vode, da se malo ohladi.

2. Beljakom med stepanjem postopoma dodajamo sladkor, da dobimo trd sneg.

3. S sladkorjem v prahu stepemo maslo, ogreto na sobno temperaturo. Med stepanjem postopoma dodajamo rumenjake. Ko je dobro stepeno, dodamo do mlačnega ohlajeno raztopljeno čokolado in premešamo z lopatico.

4. Zdaj previdno vmešamo sneg. Ko je zmes enotna, posujemo z moko in z lopatico previdno vmešamo še to.

5. Testo pretresemo v model, ki smo ga po dnu in tudi po obodu obložili s papirjem za peko. Pečemo približno 45 minut v pečici, ogreti na 160 stopinj Celzija. Biskvit pustimo 15 minut, da se malo ohladi.

6. Razpremo tortni model, pokrijemo torto s papirjem za peko, čez poveznemo dovolj veliko leseno desko in torto obrnemo, tako da je zgornji del, ki je med peko verjetno nekoliko razpokal, zdaj spodaj. Previdno odstranimo papir za peko in ohladimo.

7. Ohlajen biskvit prerežemo in prerezani del namažemo s toplo marmelado, med katero smo vmešali 6 žlic vode (če je marmelada, ki jo imamo, preveč gosta).

8. Torto sestavimo.

9. Za obliv čokolado raztopimo nad soparo in vmešamo mleko, da dobimo gladko zmes. Prelijemo po torti in ohladimo.

Namig: Tudi domačo tortico lahko postrežemo, kakor to počnejo na Dunaju: z žlico nesladkane stepene smetane.

Mogoče vas zanima: Kultne jedi: preprost, a božanski pad thai

Naslovna fotografija: Getty Images

Špela Ankele
Špela Ankele

Novinarka in Kranjčanka. Obožujem gorenjske hribe in pisateljico Isabel Allende. Podnevi pišem, fotografiram in kuham, zvečer berem (kuharske) knjige.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed