Ne zavrzite jagodnih pecljev: iz njih nastane presenetljivo dober sirup

Jagode spadajo med sadje, ki dodobra zaznamujejo zgodnje poletje. Dišijo na domačem vrtu, vabijo s stojnic na tržnici ali trgovskih polic, divje sorte se nam dobrikajo po gozdnih obronkih. Zdaj je res čas, da se jih do sitega najemo, morebitne presežke pa predelamo v marmelado, sirup ali žele in porabimo za različne sladice.
Ko čistimo večje količine jagod, pri pecljanju odrežemo tudi del ploda. Tako nam ostanejo peclji s čašnimi listi, na katerih so še ostanki jagod. Ker se tudi danes marsikdo obnaša varčno kot nekdaj večina gospodinj, smo se naučili, kako tudi ta del, ki bi sicer pristal na kompostu, koristno uporabiti.

Preprosto, skuhamo jih v marmelado ali sirup, ali pa zgolj namočimo v vodo, tonik, ledeni čaj ali drugo pijačo, da jo nekoliko osvežimo z okusom jagod. Peclje prej seveda dobro operemo in pogledamo, da so res zdravi, če je na njih premalo rdečega ploda, med kuhanjem dodamo nekaj zrelih jagod. Da bo boljši okus in bolj izrazita barva. Seveda ne gre za enako intenziven okus, kot ga dobimo iz celih jagod, vendar je rezultat presenetljivo dober, predvsem pa predstavlja odličen način, da izkoristimo večji del sadeža. Trend, ki so ga začele naše babice, so iz pozabe potegnila današnja družbena omrežja, kjer uporabniki delijo tudi recepte za sirup.
Sirup iz pecljev jagod
- 2 skodelici jagodnih pecljev z vršički in čašnimi listi
- 0,5 l vode
- 300 g sladkorja
- 1/2 limone
- nekaj celih zrelih jagod za barvo
- nekaj lističev mete ali melise
Priprava
- Jagodne peclje dobro očistimo in speremo pod tekočo vodo. Dobro odcedimo in stresemo v lonec. Zalijemo z vodo, in če želimo lepšo barvo sirupa, dodamo nekaj celih jagod. Zavremo in na majhnem ognju kuhamo petnajst minut.
- Odstavimo in pustimo peclje v vodi še deset minut.
- Nato tekočino precedimo skozi gosto cedilo ali gazo.
- Dodamo sladkor in limonin sok in med mešanjem segrevamo, dokler se sladkor ne raztopi.
- Kuhamo še nekaj minut, in ko se sirup zgosti, nalijemo v čisto steklenico. Za osvežilen okus malo pred koncem kuhanja dodamo nekaj lističev mete ali melise, po petih minutah odstranimo, da sirup ne bo zagrenil. Ohladimo in dobro zapremo.
Na družbenih omrežjih se je razvnela tudi debata, ali lahko zamenjamo gozdne jagode in indijski jagodnjak, ki sta si po videzu precej podobna. Včasih so nas strašili, da je jagodnjak strupen in ga nikakor ne smemo poskusiti, vendar ni tako. Jagodnjak je namreč užiten, res pa je, da ni ravno okusen. Zato se ga izognemo in se raje posladkamo s pravimi gozdnimi jagodami. Sicer pa se rastlini ločita že po videzu, gozdna jagoda ima bele cvetove in viseče plodove, ki so notri rdeči in sočni, okus pa je izrazito sladek in aromatičen.
Indijski jagodnjak ima rumene cvetove, plod je obrnjen navzgor, notranjost brezokusnega ploda pa je bleda. Kot rečeno, ni strupen, ni pa okusen, zato se v kulinariki tako rekoč ne uporablja. Zasledimo pa ga v azijskem zdravilstvu, od tam namreč izvira, uporabljajo ga predvsem kot protivnetno sredstvo in pri lažjih prebavnih težavah. V Evropi so ga začeli v 19. stoletju gojiti kot okrasno rastlino, danes pa ga najdemo predvsem kot divjerastočo rastlino.