Nimate časa za kuhanje ričeta? Mirjam Grilc ima za vas hitro različico (VIDEO)

Ješprenjček je tržno poimenovanje za drobnejše zrnje oluščenega ječmena (ješprenja). Ne gre za drugo vrsto žita, temveč za isto osnovno surovino – ječmen. Zaradi manjše velikosti se praviloma skuha nekoliko hitreje, hranilna sestava pa ostaja enaka kot pri običajnem ješprenju, vključno z vsebnostjo beta glukanov. Posebej primeren je za juhe, lahke enolončnice ali kot dodatek solatam in sodobnim jedem na način »ječmenove rižote«.

Ričet s hrenovko in kislim zeljem

• 180 g ješprenjčka (ni ješprenj)
• manjša čebula
• 4 zvrhane žlice olja
• 2 žlici paradižnikovega koncentrata
• 400 g nasekljane mešane zelenjave (korenje, cvetača, zelena, brokoli, koleraba, peteršilj, por, 1 krompir)
• 1,8 l močne jušne osnove (ali voda in jušne kocke)
• 300 g kuhanega rjavega fižola
• lovorov list
• po eno vejico šetraja in timijana ali žličko provansalskih začimb
• dobra pest kislega zelja
• 2 para hrenovk

Priprava

1. Na olju popražimo čebulico, nato pa dodamo ješprenjček, paradižnikovo mezgo in zelenjavo in še malce popražimo.
2. Zalijemo z jušno osnovo, dodamo začimbe in pokrito kuhamo približno 35 minut
3. Kuhanemu ričetu vmešamo kuhan fižol in hrenovko ter pokrito kuhamo še 5 minut.
4. Hrenovko narežemo na kolute in vrnemo v ričet. Ponudimo z malce kislega zelja, ki prav lepo povzdigne to jed.

Kaj ob ričetu dela kislo zelje?

Na prvi pogled se morda zdi nenavadno, da bi k ričetu postregli kislo zelje, a ta kombinacija ima pravzaprav dolgo in zelo smiselno tradicijo. Ričet je gosta, nasitna jed iz ješprenja, gomoljne zelenjave, fižola in pogosto tudi suhega mesa. Je mehak, kremast in polnega, nekoliko težkega okusa. Prav zato mu nekaj kisline izjemno prija.

Kislo zelje s svojo naravno svežino in rahlo ostrino prereže škrobnost in morebitno mastnost jedi ter jo uravnoteži. Vsak grižljaj postane lažji, bolj živ in manj enoličen. Poleg tega zelje doprinese h kontrastu v teksturi – medtem ko je ričet mehak in skoraj žameten, zelje ohrani rahlo hrustljavost, ki jedi doda dinamiko.

Takšne kombinacije niso naključne. V tradicionalni slovenski kuhinji so kisle priloge pogosto spremljale težje enolončnice in mesne jedi. Ne le zaradi okusa, temveč tudi zaradi prebave. Fermentirano zelje vsebuje mlečnokislinske bakterije, ki lahko pomagajo pri presnavljanju stročnic in težjih sestavin, zato je ta dodatek smiseln tudi z vidika dobrega počutja po zaužitem obroku.

Žlica dobro odcejenega kislega zelja ob krožniku vročega ričeta tako ni le kulinarična domislica, temveč preprost, star in preizkušen način, kako nasitno jed narediti bolj uravnoteženo, svežo in prijetno za želodec.