Obiskala sem planšarje in izvedela, kako pripravijo pravo tolminsko friko

Na Tolminskem še vedno ohranjajo planšarsko tradicijo, ko se kmetje v drugi polovici maja s kravami molznicami odpravijo na visokogorske pašnike, in tam ostanejo vse do konca septembra.
Tudi pohodniki, ki vam zgodnje jutranje ure ne predstavljajo problema, lahko avtomobil pustite v vasici Zatolmin in se v Julijske Alpe podate peš. Nepredvideno bolj pozni pa smo se z avtomobilom na štirikolesni pogon (sicer ne gre), povzpeli višje, do izhodiščne točke Planina Pretovč. Pot je betonirana, a ozka, prepadna, ponekod adrenalinska, in če se vsake toliko vprašate, ali je sploh prevozna, potem ste na pravem mestu.


Zven kravjih zvoncev, ki ga poznamo iz risank o Heidi, nas je najprej zvabil na planino Sleme (1448 m), od tam pa smo se po ozki gozdni poti spustili do stanu na planini Medrje (1133 m). Vonj alpskega zraka, ki ga, prisežem, ne more ujeti noben mehčalec, in raztegnjeni beli prti, ki so valovili v osvežujočem vetrnem pišu, so naznanjali, da smo prišli prav.

Čeprav smo jim vzeli edini dve uri dnevnega počitka, so nas tako pes Oti kot kmetje sprejeli kot dolgo pričakovane goste. Gostiteljica nas uvodoma pogosti s še toplimi sirnimi zrni in požirkom zeliščnega likerja. »Sem ga delala celo leto, veš?« s pristnim t'minskim narečjem postavi piko na i domači žganici. Sirar se ne pusti motiti in v 1320-litrskem kotlu segreva mleko za izdelavo sira. Zdi se, da v planinah velja pravilo: ne izgubljamo živine in časa.



Gospodinja me z rahlim nezaupanjem, ali bom dovolj ročna, povabi v kuhinjo v zgornjem nadstropju stanu, kjer mi mimogrede razkaže še dve skromno opremljeni, a prostorni spalnici, dnevni prostor in kopalnico s straniščem. Na ogenj nastavi veliko ponev in iz steklene posode zajame dve žlici domače masti, mi zaupa lupilec krompirja in me med delom vsake toliko zadovoljno pogleda (ker so moje spretnosti očitno presegle pričakovanja): »Veš, vsaka gospodinja ima za friko svoj recept. Meni je najboljša čisto enostavna.« In res je bila vrhunska. Na leseni terasi, kjer je prostora le za mizo s klopema, ki so jo v strmi grivi pred stanom postavili lastniki planine. Postrežena iz ponve s polentarjem. Človek bi repetiral, če bi zmogel. Po kosilu je lepo pobožala še kava, skuhana v bakreni posodici nad ognjem.

Frika je zaradi svoje bogate in nasitne sestave odlična izbira za glavno jed. Postrežemo jo lahko s polento ali pa jo dopolnimo s svežo sezonsko solato.
Tolminska frika (recept)
- 1 kg krompirja
- 500 g naribanega sira Tolminca
- 2 žlici domače svinjske masti
- ščepec soli
Priprava
- Krompir olupimo in narežemo na približno 3 milimetre debele lističe.
- V ponvi segrejemo maščobo in popečemo na rezine narezan krompir.
- Dodamo nariban sir, premešamo in previdno solimo (odvisno od slanosti sira).
- Ko se frika lepo zapeče na eni strani, celo friko (kot frtaljo) obrnemo in popečemo še na drugi strani.
- Ko se lepo zapeče, je pripravljena za postrežbo. Ponudimo jo kot samostojno jed, prijetno svežino ji lahko dodamo z ohlajeno kislo smetano ali svežo solato.
- Za vse, ki se to poletje ne boste podali v planine med planšarje, lahko različice frik okušate na tradicionalnem Frikafestu, 10. oktobra, na glavnem trgu in ulicah Tolmina.
Onaplus.si: Anka Lipušček Miklavič: Vedeti moramo, da je kmet tisti, ki skrbi za to, da smo vsak dan siti