Paradižnikova marmelada, ki nas je presenetila

Paradižniki in marmelada – na prvi pogled se sliši kot ljubezenska zgodba, ki se ne bi smela zgoditi. Pa se je. In to na tako prepričljiv način, da smo ostali brez besed. Na spletu smo odkrili recept Christopherja Hirsheimerja in Melisse Hamilton, dveh izjemnih kulinaričnih ustvarjalcev, ki sta soustanovila revijo Canal House Cooking in prispevala k receptom kulinaričnega vodnika Saveur. Njuna dela so prejela več nagrad, vključno s prestižno James Beard Award, ki velja za eno najvišjih priznanj na področju kulinarike v Ameriki.
Zakaj ravno rdeči paradižniki?
Čeprav večina receptov za paradižnikovo marmelado uporablja zelene sadeže, sta Hirsheimer in Hamilton dokazala, da je mogoče nekaj čisto posebnega ustvariti tudi z rdečimi. Ti so že polni sončne sladkobe, zato v kombinaciji s sladkorjem, ingverjem, limono in cimetovo palčko nastane marmelada, ki je hkrati sveža, aromatična in neverjetno vsestranska.
To ni marmelada, ki bi jo skrili v ozadje – to je marmelada, ki zažari na kruhu, se poda k mocareli ali burati, neopažena pa ne ostane niti ob sirovem krožniku.

Kako jo pripravimo?
Sestavine (za približno 4–5 kozarcev)
- 2,3 kg zrelih rdečih paradižnikov
- 600 g sladkorja
- 60 g svežega ingverja, narezanega na tanke rezine
- 1 cimetova palčka (cca. 5 cm dolga)
- 2 limoni – prerežemo na pol, uporabimo sok in ožete polovice med kuhanjem
Priprava
- Rdeče paradižnike na hitro blanširamo, olupimo in narežemo.
- V velikem loncu jih združimo s sladkorjem, tanko narezanim ingverjem, cimetovo palčko in limonovim sokom.
- Marmelado pustimo, da počasi vre približno uro in petnajst minut – dovolj dolgo, da se paradižniki spremenijo v sijočo, sladko-kislo marmelado.
- Ko postane zmes gosta, odstranimo limono in cimet ter vročo marmelado napolnimo v kozarce.
Kaj nas je pri receptu najbolj navdušilo?
Čeprav je rezultat nenavaden (da ne rečemo spektakularen) je priprava izredno preprosta. Navdušila nas je tudi njena prilagodljivost, saj se takšna marmelada odlično znajde na kruhu, vendar jo je še bolj zabavno uporabiti kot »skrivno orožje« v slanih jedeh – recimo kot dodatek pečenemu siru ali na brusketi. Mogoče tudi v solatnih polivkah, ob pečenki in še bi lahko naštevali.