Pirini krompirjevi žganci s česnovo mastjo in ocvirki

Trdo delo, poplačano z okusom.

Ko je govor o slovenskih tradicionalnih jedeh, hitro pridemo do žgancev. Ob zvezdniških ajdovih žgancih se njihovi krompirjevi bratje le redko znajdejo pod odrskimi lučmi, kar pa je huda krivica. Krompir, moka in ravno prav masti tvorijo mehke in lepljive odščipnjence, ki se jim je mogoče ravno tako uspešno upreti kot njihovim daljnim sorodnikom – svaljkom. Ker pa sva midva malce obsedena, da naokoli potuhnjeno podtikava okuse, se nisva mogla upreti, da ne bi masti v žgancih zagodla ene česnove. Maščoba namreč hvaležno sprejme ponujene arome, nežen okus po česnu pa se odlično ujame s krompirjevimi žganci, ki se drugače ne ponašajo z ravno izrazitimi okusi.

Pogosto je ob žgancekuhi ravsanje s kastrolo tako intenzivno, da se kuhalnica vda in prelomi. Kdor je šel kdaj čez ta obred, pa se zaveda, da cilj poplača trnovo pot. Lahko pa tudi tu užgemo bližnjico in za mešanje uporabimo ročni mešalnik s spiralnima nastavkoma za testo. Krompirjevi žganci po okusu ne izstopajo tako kot ajdovi, saj se krompir in bela moka ne ponašata z ravno izrazitim okusom. Po drugi strani pa jih odlikuje mehka, lepljiva in nežna tekstura, ki je kriva za to, da jih običajno nehamo jesti šele, ko jih zmanjka. Če bi morala potegniti vzporednico okusu, bi s prstom pokazala na krompirjeve svaljke.

Sestavine

– 500 g bele pirine moke, 3 žličke soli
– 500 g krompirja za kuhanje
– 150 g masti z ocvirki, 6 strokov česna

Priprava

1. Postopek za aromatizirano mast: ocvirkovo mast čmoknemo v kozico in na nizkem ognju segrevamo, da se stopi. Po česnu udarimo s plosko stranjo noža, da ga speštamo. Odstranimo lupino, zmečkan česen pa vržemo v mast.

2. Mast segrevamo kakšno uro na nizkem ognju, da se navzame prijetne česnove arome. Paziti moramo, da se česen ne začne cvreti, saj lahko drugače vse zagreni. Pred uporabo iz masti poberemo vse česnove stroke.

3. Postopek za žgance: krompir olupimo in narežemo na enakomerne kose.

4. Stresemo ga v večji pisker in dolijemo toliko vroče vode, da doseže dvojno višino krompirja v loncu. Posolimo.

5. Lonec pristavimo na visok ogenj in počakamo, da voda zavre. Ogenj zmanjšamo in pustimo brbotati približno 8 minut, dokler ni krompir napol skuhan.

6. Belo pirino moko presejemo, da se znebimo grudic, in jo stresemo v sredino lonca.

7. Počakamo, da voda spet zavre, nato v sredini mokaste piramide z ročajem kuhalnice ustvarimo luknjo, skozi katero bo uhajala para.

8. Nenavadni vulkan pustimo pri miru 20–25 minut, medtem mora voda rahlo vreti.

9. Izpod mokaste gore izbezamo en krompir in se prepričamo, da je res kuhan.

10. Škrobnato vodo odlijemo v ločeno posodo, nekaj pa je pustimo v loncu.

11. Zdaj je na vrsti fizično zahtevnejši del – s kuhalnico najprej pretlačimo krompir in moko, da se združita, nato pa dodamo 5 žlic s česnom aromatizirane masti in začnemo krožno mešati.

12. Če je zmes presuha, dodamo malo odlite vode.

13. S trudom mešamo toliko časa, dokler ne nastane gosta in gladka zmes brez grudic.

14. Če je kuhinjski fitnes prehud zalogaj, lahko posežemo po električni pomoči – v ročni mešalnik vtaknemo spiralna nastavka za testo. Z njima hitro ukrotimo še tako trmasto zmes za žgance.

15. Ko smo zadovoljni z gostoto in teksturo (večkrat se moramo seveda prepričati na lastna usta), se končno lotimo proizvodnje žgancev.

16. Z leseno lopatko zajamemo malo zmesi in z nje z vilicami odščipnemo žganec poljubne velikosti.

17. Postopek ponavljamo, dokler ne porabimo vsega. Žgance zbiramo v skledi, vsake toliko pa čeznje polijemo česnovo mast in potresemo ocvirke.

18. Tako, pridelali smo celo goro prijetno mehkih žgancev z nežno česnovo noto. Kakor veli tradicija, jih mora levji delež zmanjkati, še preden se pridružijo jedem, kot so pečenice in zelje, kislo mleko ali, seveda, piščančja obara.

Poizkusite še: Hitri špageti carbonara
Midva Kuhava
Midva Kuhava

Sva Tjaša Vede in Blaž Mikuljan. Kulinarika je področje, v katerem se najraje zadržujeva. Naj gre za zadovoljno prežvekovanje po oštarijah, navdušeno kulinarično brskanje med potepanjem ali pa usklajeno ustvarjanje na domačem kuharskem bojišču – vedno sva v nizki preži za novimi sestavinami, postopki in načini priprave jedi. Sva totalno nasprotje od tradicionalistov. Priprava tradicionalnih jedi ostaja domena najinih babic, saj jih povsem obvladata, z njimi pa naju tudi z veseljem razvajata. Ko pa se midva spraviva na tradicionalen recept, ga pošteno začiniva v svojem slogu. Sledite nama lahko na blogu midvakuhava.si.

Objava še nima komentarja.

Comments are closed