Ribollita: ena najboljših enolončnic s fižolom in ohrovtom iz Toskane

Sredi tedna se je ponoči, natančneje nekaj čez deveto zvečer, prikradla jesen. K meni je morala vstopiti po prstih in previdno, da je ne bi opazila, ker jeseni ne maram preveč. Ni imela težkega dela, saj ob tej uri običajno že spim. Zjutraj mi je odgriznila malo dneva in se ob tem držala skrivnostno, popolnoma umirjeno in samozavestno. To bo od zdaj naprej počela vsako jutro in tudi zvečer. Svetlega dela dneva bo zato vedno manj. Takšna je jesen. Nič, spet bom oblekla volnen pulover, iz zadnjega dela omare izbrskala šal in vetrovko ter bose podplate obula v nogavice (ta del je še najmanj všečen). Jesenski sončev obrat prinese veliko spremembo razpoloženja, čustva zanihajo, pozornost spet bolj obrnemo vase. Po vasi že kroži dimnikarjev kombi in vem, da je na vrtu kup drv, ki jih lani nismo nažagali. Misel na kamin se zdi še nerealna. Greli pa se bomo tudi z juhami. Ribollita je po jesenskem ekvinokciju zasedla glavno mesto na našem jedilniku.

Sezono sem začela z eno izmed najboljših enolončnic, toskansko ribollito. Gosta juha se je zapisala med klasike, saj je resnično zelo bogata in okusna, Italijani bi ji morda rekli celo slavnostna družinska juha. Če si predstavljate idilično toskansko pokrajino s cipresami in pred hišo z belim prtom pogrnjeno veliko mizo, ko je nanjo nekdo ravno postavil velik jušnik. To je ta juha. Prizor je osvetljen s toplo poznopopoldansko svetlobo v rdečkastih odtenkih. Dovolj je toplo, da imajo ženske še vedno lahke oblekice s cvetličnim vzorcem in moški zavihane rokave na srajcah. Torej se je ravno začela jesen. Nobene drame, ravno nasprotno, videti je, da uživajo v družbi, hrani in jesenskih barvah.

Poskusimo torej z juho. Za ribollito potrebujete fižol in toskanski ohrovt, vse drugo so nianse. Kroži veliko receptov in mnogi se hvalijo, da so originalni. Seveda so. Tudi moj je pa vaš bo tudi. Dokler je recept vsaj malo podoben toskanskemu izvirniku, se juhi lahko reče ribollita. Nekateri kulinarični raziskovalci menijo, da beseda ribollita verjetno izhaja iz ribollire, vreti. Domnevajo, da je recept nastal v skromni toskanski kuhinji, ko so zavreli ostanke juhe od prejšnjega dneva in vanjo nadrobili že malo osušen kruh, da se vse porabi.

Poleg fižola in listnatega ohrovta se v njej pogosto znajde paradižnik, lahko tudi druga preprosta jušna zelenjava, korenček, por, zelena. Juha naj bo zelo vroča, ko vanjo nadrobite kruh, in tako gosta, da žlica v loncu stoji pokonci. In to je vse. Zelo okusno zdravilo za morda nekoliko bolj sive dneve, kot smo jih bili vajeni do zdaj.

Ribollita

• listnati ohrovt


• fižol v zrnju (idealno je, če je bel)


• paradižnik (svež ali iz kozarca)


• česen čebula


• sok limone


• sol in poper


• oljčno olje


• kruh

Priprava

1. Fižol namočite čez noč in skuhajte do mehkega, lahko je tudi malo razkuhan.

2. Stebla ohrovta narežite čisto na drobno, liste na trakove, nato na kvadratke. Čebulo in česen nasekljajte. Če uporabljate svež paradižnik, ga zmeljite v sekljalniku skupaj s česnom.

3. V kozici na precej oljčnega olja rahlo popražite čebulo. Zmanjšajte temperaturo in počasi dušite, da se zmehča.

4. Dodajte ohrovt, in ko oveni, zalijte s tekočino, v kateri se je kuhal fižol, ali z vročo vodo. Juha mora ostati gosta. Solite po okusu.

5. Počasi naj vre kakšnih dvajset minut do pol ure. Ko je ohrovt kuhan tako, kot vam je všeč, dodajte kuhan bel fižol, česen in paradižnik, po okusu solite, poprajte in okisajte z limonovim sokom. Enolončnica naj ponovno zavre.

6. Na krožnike nadrobite kruh, dober bo tudi tisti od včeraj. Prelijte ga z juho in pokapljajte z oljčnim oljem.

Priporočamo še: Pečena jabolka s karamelno kremo