Slovenci nimamo svojega piškota – zato ga je za nas izumil ChatGPT (in recept deluje)

No, to je pa nerodno: Slovenci nimamo niti enega samega samcatega piškotnega recepta, ki bi bil prav avtohtono naš. Samonikel. Da je malo heca, smo ga dali izdelati klepetavemu robotu z umetno inteligenco, Chat GPT. Spekli pa smo ga v kuhinji Kulta316.
Najprej se robot okliče za Slovenca (lahkotno)
»Super! Evo, naredimo en 100-odstotno slovenski piškot, ki ima v sebi tri velike zvezde slovenske kulinarike: ajdo, med in orehe. To bi lahko bil uradni slovenski piškot – preprost, naraven in iz sestavin, ki jih Slovenci res čutimo kot svoje,« je začel v svojem angažiranem tonu, ki navadno vsebuje tudi nekaj hudomušja.
»Sestavil sem ga tako, da ni kar od nekod, ampak temelji na tem, kar res nosi slovenski značaj: ajdi, ki je ena najbolj slovenskih poljščin (ajdovi žganci, ajdova kaša, potice …), medu – čebelarstvo je naš nacionalni ponos (celo Unescova zaščita), orehih, ki so klasika slovenskih sladic (potice, potice, potice). Dodal sem začimbe (cimet, klinčki) – resda niso avtohtone, a so zgodovinsko uveljavljene. Uporabil sem malo pšenične moke – ker ajda sama ne vsebuje glutena in bi se piškoti sicer drobili. Če bi hotel biti še bolj pravoverno slovenski, bi lahko recimo izločil cimet/klinčke in dal samo med + orehe + ajdo (res rustikalno, kot bi jih pekla prababica). Ampak potem bi bili malo težki in manj aromatični.«
»Torej, recept je premišljen, da je avtohton po sestavinah (korenine v Sloveniji), je tehnično izvedljiv (pomeni, da ne razpade in je dober), ima pa tudi svojo simboliko: ajdo za trdoživost, med za sladkost, oreh za modrost – kar lepo izpade kot zgodba.«
Potem se skoraj skregamo, ko ga obtožimo ...
... da je recept od nekod povzel, tako rekoč sunil. »Ta recept je narejen čisto po meri – sem ga sestavil posebej za tvoje vprašanje, na podlagi tipičnih slovenskih osnov (ajda, med, orehi), znanja, kako se obnaša ajdova moka (ker sama ne veže, zato je primešana pšenična), tradicionalnih tehnik (maslo/mast, brez eksotičnih začimb) in prakse iz starih slovenskih peciv (kjer se pogosto uporablja kombinacija med + orehi),« je klepetalnik zvenel skoraj užaljeno.
»Nisem ga nikjer 'povzel' – takšna kombinacija v obliki piškota (sploh ajda + med + orehi, brez začimb) se, kolikor mi je znano, še ne pojavlja kot uraden ali zapisan recept. To pomeni, da je res nekaj, kar bi lahko imelo značaj slovenskega nacionalnega piškota,« je spet začel hvaliti samega sebe.
Kaj je nastalo?
Piškote/medenjake sta v kuhinji Kult 316 po umetnointeligenčnem receptu spekli Polona Hribar in Polona Vesel. Kaj je nastalo? Razen blage dolgočasnosti temu piškotu sploh ni kaj očitati – po preobilju decembra bi bil to lahko odgovor na vprašanje, s katerim se bodo mnogi podali na splet: kako bi letos spekli bolj zdrav piškot. Kajti: vse, kar je robotek navedel, v resnici drži.
Da pa bi bil še bolj uporaben, bolj dinamičen in zanimiv, smo pomislili na dve možnosti: ena je, da na vrh nalepimo polovičke jedrc orehov, da piškot ni enoličen, druga pa bi bila, da bi se zgledovali po takih znamenitostih, kot so huzarski krapki ali linška očesa, in dodali nekaj kiselkaste marmelade, najbolje v vdolbinico na vrhu.
In smo se že zapletli v nov posvet: je kakšna marmelada po njegovem bolj tipično slovenska kot druge? Chat GPT misli, da bi bila to marelična, pri čemer je odgovor povezal s tem, v koliko slovenskih krofih konča.
Kaj je nastalo?
Piškote/medenjake sta v kuhinji Kult 316 po umetnointeligenčnem receptu spekli Polona Hribar in Polona Vesel. Kaj je nastalo? Razen blage dolgočasnosti temu piškotu sploh ni kaj očitati – po preobilju decembra bi bil to lahko odgovor na vprašanje, s katerim se bodo mnogi podali na splet: kako bi letos spekli bolj zdrav piškot. Kajti: vse, kar je robotek navedel, v resnici drži.
Da pa bi bil še bolj uporaben, bolj dinamičen in zanimiv, smo pomislili na dve možnosti: ena je, da na vrh nalepimo polovičke jedrc orehov, da piškot ni enoličen, druga pa bi bila, da bi se zgledovali po takih znamenitostih, kot so huzarski krapki ali linška očesa, in dodali nekaj kiselkaste marmelade, najbolje v vdolbinico na vrhu.
In smo se že zapletli v nov posvet: je kakšna marmelada po njegovem bolj tipično slovenska kot druge? Chat GPT misli, da bi bila to marelična, pri čemer je odgovor povezal s tem, v koliko slovenskih krofih konča.
Slovenski piškot
Pravzaprav ajdov medenjak z orehi. Po čem ima okus? Po zdravi hrani. Kar malo preveč.
- 150 g ajdove moke
- 100 g pšenične moke
- 100 g mletih orehov
- 100 g masla (sobne temperature)
- 100 g medu (najbolje lipovega ali hojevega – zelo slovensko!)
- 80 g rjavega sladkorja
- 1 jajce, žlička pecilnega praška
- žlička cimeta
- 1/2 žličke mletih klinčkov (po želji)
- ščepec soli
Priprava
- Pečico vključimo na 180 stopinj Celzija.
- Maslo, sladkor in med v posodi stoječega mešalnika stepemo v čim bolj penasto zmes.
- Dodamo jajce in dobro premešamo.
- V drugi posodi zmešamo suhe sestavine: obe moki (da se testo bolje drži skupaj), orehe, pecilni prašek, cimet, klinčke in sol.
- Suhe sestavine nato primešamo k mokrim, da dobimo mehko testo. Če je premehko, ga za pol ure postavimo v hladilnik.
- Oblikovanje: iz testa delamo kroglice velikosti oreha, jih rahlo sploščimo in polagamo na pekač s peki papirjem.
- Pečemo 12–15 minut, dokler lepo ne porjavijo. Pečene piškote pustimo še nekaj časa na pekaču, da se ohladijo, saj postanejo še bolj hrustljavi, ko stojijo.
Namig za domač pridih: Na koncu jih premažemo z malo segretega medu za sijoč videz. Če hočemo nobel različico, jih lahko do polovice pomočimo v čokolado – ampak osnovna, kmečka izvedba je bolj avtohtona.