Spekli jih bomo skupaj. Po korakih.

Pri palačinkah cenimo: da so kakor dih tanke, da se ne trgajo, ko jih mažemo z nadevom, da se lepo zvijejo in nadevane ne odvijejo, da niso zažgane ali surove v sredici ali gumijaste, da imajo jajčno rumeno barvo in sladkast okus, da niso preveč mastne, a vseeno z maslenim pridihom, in da imajo rahlo karameliziran čipkast rob.

Razlike v pripravi: od pecilnega do penine

Ne pečemo vsi enakih, gotovo ne. Po tem se razlikujemo narodi med seboj. Že če se omejimo le na meje naše »kokoške« ali pokukamo v sosedovo kuhinjo, najdemo razlike. Nekateri v testo za palačinke zamešajo pecilni prašek, drugi sodo bikarbono, namesto mleka za bolj rahle izberejo mineralno vodo ali pivo, celo jabolčnik, pomarančni sok ali penino. S pecilnim praškom dobimo zelo rahle palačinke, ki zahtevajo nekoliko več pozornosti pri peki in predvsem obračanju. (Če pretiravamo s pecilnim praškom, ga je zaznati v pečeni palačinki; ščepec bo kar dovolj.) Nekaterim so ljubše majhne palačinke, drugim take s polmetrskim premerom. Pri ponvah smo najbolj enotni – za palačinke potrebujemo nizko lahko ponev z daljšim ročajem in prevleko proti prijemanju. Kajti če hočemo palačinko vreči v zrak, brez takšne to skoraj ni mogoče.

Z maščobo ali brez?

Današnje ponve skorajda ne zahtevajo več dodatka maščobe, vendar najlepšo zlato rumeno barvo, znamenit vzorec na palačinki in okus dobimo, če ponev pred testom namastimo. Najbolje z maslom, a velja previdnost, saj ima maslo precej nizko točko dimljenja in se hitro pregreje. Kuhano maslo se pri tem bolje odreže, prav tako svinjska mast, vendar praktično in po izkušnjah palačinke najlepše spečemo, če uporabimo mešanico masla in olja za cvrtje.

Zvijanje palačink

Eden najbolj običajnih načinov je, da nadevano palačinko enostavno zvijemo od enega konca proti drugemu. Pri drugem načinu nasprotna konca palačinke zvijemo proti sredini, kot je v navadi pri tortiljah. Tretji je večinoma v rabi v gostinstvu, ko palačinko prepognemo na polovico, nato še enkrat po sredini, da dobimo trikotnik. Nadevano palačinko lahko zvijemo tudi v paketek, zlasti kadar jih zapečemo v pečici. Pri tem prepognemo nasprotna roba proti sredini, nato palačinko zavijemo v svitek. Kadar želimo goste presenetiti s svojo spretnostjo, potem nadevano palačinko zvijemo v mošnjiček in ga zavežemo z vejico drobnjaka, z blanširanim trakom pora ali mlade čebule. V Franciji pa na ulici naletimo na peke palačink, ki nam palačinko z izbranim nadevom zvijejo v kornet.

Nadev in postrežba

Najraje jih imamo s čokoladnim namazom, ta prednjači vsaj pri mladini in otrocih. Starejši prisegajo na marmelado, limonov sok in sladkor ter na gratinirane skutne palačinke. Za take s slanim nadevom testo malo bolj solimo in spečene napolnimo z mesnim, zelenjavnim ali gobjim nadevom, brez težav jih narežemo na trakove in kot jušni vložek ponudimo za nedeljsko kosilo, da postanejo fritati. Malo debelejše na koščke narezane so šmorn, če jih ne narežemo, pa frtalja. Kakor da še ni dovolj izbire, jih za zabavo zložimo v skladovnico in ponudimo kot palačinkovo torto ali na ponev postavimo model, v katerega vlijemo testo, da dobimo palačinko v obliki srčka ali rožice.

Polnozrnate palačinke?

Seveda, saj gre. Le da nam ne uspejo tako tanke kakor iz bele moke. Še debelejše moramo speči iz ajdove ali koruzne moke, ker se rade trgajo. Praviloma se odločimo za malo manjše palačinke ali vaflje.

Še o zdravju

Osnovni recept za palačinke zahteva kar nekaj jajc v testu, čeprav jih zaradi različnih razlogov lahko naredimo tudi brez njih. Če palačinke z jajci uvrstimo v brezmesni jedilnik, so hvaležna in zdrava dopolnitev. Ob bogato mesnem in z zelenjavo revnem jedilniku pa predvsem pregrešen posladek.

Kaj pa recept?

Za 16 palačink potrebujemo …

– 250 g moke
– 2 (4) jajca
– 6 (4–5) dl mleka
– ščep soli
– za sladke palačinke žlica sladkorja
– za več arome po želji vaniljev sladkor, cimet, muškatni orešček

Priprava po korakih

1. V posodo ubijemo jajca, dodamo moko, sol, sladkor, začimbe po okusu in prilijemo mleko. Polovico mleka ali vso količino lahko nadomestimo z (mineralno) vodo. O številu jajc se odločamo na podlagi tega, ali imamo čas testo pustiti počivati ali ne. V prvem primeru ga lahko naredimo z manj jajci (le dvema) in prilijemo več (do 6 dl) tekočine, v drugem primeru raje vzamemo štiri jajca in prilijemo manj tekočine, saj vsako srednje veliko jajce prispeva okoli pol decilitra tekočine. Če palačinke dopolnjujejo brezmesni jedilnik, v testo dodamo raje več jajc.

2. Testo zmešamo v gladko zmes na roko z metlico, še najlaže pa z električnim mešalnikom. Dobiti moramo res gladko testo brez grudic moke. Pokrito pustimo počivati na sobni temperaturi deset minut, še bolje pol ure, da se sestavine lepo povežejo in nam pri peki uspe že prva palačinka. Če bomo testo potrebovali šele čez nekaj ur, ga shranimo v hladilniku.

3. Zdaj pripravimo mešanico maščobe, in sicer v ponev damo žlico masla in žlico do dve olja za cvrenje. Nad šibkim ognjem maslo raztopimo, tekočo mešanico pa nalijemo v skodelico. Odlično se obnese čopič, s katerim ponev tanko namastimo. Pri boljših ponvah delamo tako, da ponev namastimo po vsaki drugi ali tretji palačinki. Preverimo tudi testo, saj se navadno med počitkom zgosti. Če je pregosto, bodo palačinke trde, zato dodamo nekaj žlic tekočine, če je preredko, se bodo palačinke trgale, zato dodamo žlico ali dve moke in zmešamo.

4. Ogenj povečamo na srednjo moč. Z zajemalko najprej pomešamo testo, ga zajamemo in počasi zlijemo v zgornji ali spodnji rob ponve.

5. Z drugo roko ponev dvignemo od strani, obračamo sem in tja, da se testo počasi razlije od roba proti sredini in se le tanka plast testa prime na ponev. Če smo zlili v ponev preveč testa, ga čim prej odlijemo nazaj v posodo. Delamo hitro. Če smo prepočasni, se na ponev prime več testa in palačinka bo debelejša. Ponev tudi ne sme biti premastna in ne prehladna, sicer testo kar steče po njej.

6. Manjše luknje na palačinki popravimo s kapljico testa.

7. Palačinko pečemo na eni strani približno eno minuto. Ko se čipkast rob obarva rjavkasto in malenkost odstopi, z lopatico sežemo pod palačinko in jo obrnemo. Nato jo pečemo na drugi strani še pol minute ali manj. Med peko prilagajamo temperaturo, saj se ponev segreva. Pri previsoki temperaturi se palačinke prehitro spečejo po površini, ne pa tudi v sredini, pri prenizki se pečejo prepočasi, zato so trde, suhe in še gumijaste.

9. Palačinke so najboljše pravkar spečene. Sicer pečeno palačinko preložimo na krožnik in nato nalagamo eno na drugo; da ostanejo tople, jih pokrijemo s pokrovko ali postavimo v rahlo ogreto pečico. Ponev nato očistimo ostankov prejšnje palačinke, jo ponovno namastimo in postopek ponovimo.

Naslovna fotografija: Thinkstock

Preberite še: Kuhinjski pripomočki, ki jih lahko nadomestite s predmeti, ki jih imate doma