Zeljna solata z naše kuharske delavnice – boljše še niste jedli

Mnogi grško kulinariko povezujejo le s poletnimi jedmi, pogosto so to že kar klišejske recepture, prirejene za turiste, ki nas spremljajo na potepanjih po grških otokih in celini, a njihova kulinarika je veliko več. Prav tako je povezana z vsemi letnimi časi, polna začimbnih in zeliščnih iger, zagotovo pa drži, da se v marsikateri jedi skrivajo grški sir, grški jogurt, oljke in oljčno olje.

Skozi izjemno okusen kuharski večer nas je popeljala Nina Zorčič, zdaj že naša stara znanka, ustvarjalka receptov in fotografinja, ki nas vedno navduši s preprostimi, a vizualno zelo učinkovitimi dobrotami.

Predstavila nam je grške mesne kroglice, ki jih spečemo skupaj s krompirjem, pripravili smo grški giros na preprost način, oljke napolnili z belim sirom salakis in jih ocvrli, grški jogurt pa porabili v božanski tortici iz vlečenega testa in pomaranče. Ravno prav za ta letni čas pa se je izkazala grška solata, a ne tista s paradižnikom in kumaro, temveč njihova tradicionalna zeljna solata – lahanosalata.

FOTO: Sonja Ravbar

Lahanosalata – kako se razlikuje od klasične, ki jo pripravljamo v slovenski kuhinji?

Tako podobni, a vseeno tako različni, bi lahko rekli. V grški različici se za preliv uporabljajo oljčno olje, sok limone in včasih vinski kis, kar daje solati svež in lahek okus. Slovenska različica pa običajno vsebuje bučno ali sončnično olje ter jabolčni ali vinski kis, zato je okus bogatejši in bolj izrazit.

Grška zeljna solata pogosto vključuje tudi zelišča, kot so origano, peteršilj ali koper, ter dodatke, kot so oljke, česen ali kapre. Včasih ji za barvitost dodajo še naribano korenje ali narezano papriko. Po drugi strani pa tudi slovenska solata ne zaostaja v pestrosti – največkrat je sicer začinjena le s soljo, poprom in morda kumino, jo pa zelo radi okrepimo s kuhanim krompirjem in fižolom.

Tudi priprava se nekoliko razlikuje. Pri grški solati zelje ostane bolj hrustljavo – zelo redko ga solijo in čakajo, da izloči vodo pred serviranjem, pri slovenski različici pa se veliko ukvarjamo ravno z mehčanjem zelja.

Naslednjič, ko boste sekljali zelje za kosilo, poskusite to različico – po grško. Obljubimo, da boste na svojo klasično slovensko solato gledali povsem drugače. FOTO: Sonja Ravbar

Zelje, feta in grški jogurt

V tradicionalni lahanosalati feta sicer ni nujna sestavina, saj je osnovna receptura zelo preprosta, vendar pa sodobne različice te solate – še posebej tiste, ki jih najdemo v tavernah ali domačih kuhinjah po Grčiji – pogosto vključujejo drobno narezano ali nadrobljeno feto.

Dodatek fete, v našem primeru salakisa, prinese večplastnost:

• doda slan, kremast okus, ki se lepo poveže s hrustljavim zeljem,
• ustvari kontrast tekstur med mehko sirno strukturo in svežino zelenjave,
• in okrepi mediteranski značaj jedi, še posebej v kombinaciji z oljkami in origanom.

Udeleženci kuharske delavnice pa so se odločili, da jo obogatijo še z grškim jogurtom, kar jo je naredilo še bolj kremasto in bogato.

Ko boste naslednjič v trgovini segli po glavi zelja, se spomnite na to grško klasiko. V nekaj minutah bo vaša kuhinja zadišala po Sredozemlju – preprosto, domače in božansko dobro.

Namig: če vam v hladilniku ostane malo fete ali grškega jogurta, ju vmešajte v solato in okus bo popolnoma nov. FOTO: Sonja Ravbar

Sestavine

• 1 manjše do srednje veliko zelje, narezano na tanke trakove  
• 1 čajna žlička soli  
• ½ čajne žličke popra  
• ¼ skodelice fino narezanih črnih oljk 
• ¼ skodelice fino narezanih zelenih oljk  
• 6 mladih čebulic, tanko narezane (ali ena srednje velika čebula)
• ½ skodelice zdrobljene fete/salakisa  
• ⅓ skodelice svežega kopra, narezanega (ali žlica posušenega)
• ⅓ skodelice oljčnega olja  
• 3 žlice rdečega vinskega kisa  
• 1 čajna žlička suhega origana  

Priprava

1. V veliko skledo dodamo tanko narezano zelje in potresemo s soljo. Če ne maramo hrustljavosti, vse skupaj dobro pregnetemo, da se zelje malce zmehča.
2. K zelju dodamo vse preostale sestavine: poper, olive, feta, koper, oljčno olje, rdeči vinski kis in origano. Dobro premešamo.  
3. Postrežemo takoj in uživamo!

Nasvet: solato shranjujemo v nepredušni posodi v hladilniku do 3 dni, a je najboljša sveže pripravljena.

Okusi Grčije z Nino Zorčič. FOTO: Sonja Ravbar