Češnjeve koščice in peclji niso za v smeti: tako so jih uporabljale naše babice
Ko zobljemo češnje in okoli pljuvamo njihove koščice, ne razmišljamo, ali bi jih lahko uporabili. Enako velja za peclje, oboje običajno zavržemo kot odpadek. Tudi ko pripravljamo sladice ali pijače iz češenj, jih praviloma razkoščičimo, le redkokomu pride na misel, da bi češnjev zavitek pripravil iz celih sadežev. Če ne zaradi drugega, koščice odstranimo zaradi varnosti, v prevelikem navdušenju nad sladkim grižljajem si namreč z njimi lahko hitro zlomimo zob.
Koščice za več okusa
Ampak jaz se spomnim, da smo včasih jedli kompot in zavitek s celimi češnjami. Mama je postavila pekač štrudlja na mizo in rekla: »Pazite na zobe!« in potem smo nežno grizli, da smo med žvečenjem očistili koščice in jih vešče izpljunili, pri tem pa tekmovali, kdo je bolj spreten in pljune dlje. Kajpak, jedli smo na vrtu. Stare gospodinje so zatrjevale, da imajo jedi, pripravljene iz celih češenj, bolj poln in izrazit okus. Zaradi koščic, seveda.
Nikoli pa nismo suhih koščic trli in jedli jedrc: ker so nam povedali, da je jedrce strupeno, je tako obveljalo. Znanost temu pritrjuje, koščice namreč vsebujejo spojino amigdalin, ki sprošča cianid, s katerim se lahko, če ga zaužijemo v večjih količinah, zastrupimo. Vendar se to zgodi, če koščice drobimo, lahko pa uporabimo cele. Med kuhanjem sirupov, marmelad ali kompotov oddajajo nežno aromo, o kateri so govorile zgoraj omenjene gospodinje, ki spominja na mandlje. Nekaj celih koščic lahko dodamo med kuhanjem češnjevega sirupa, nato pa jih pred polnjenjem steklenic odstranimo. Tako bo okus bogatejši in bolj zaokrožen.
Ljubitelji domačih likerjev poznajo še eno tradicionalno uporabo koščic. Češnje, sladkor, žganje in pest celih koščic skupaj ustvarijo aromatičen liker, ki po nekaj tednih zorenja razvije prijetne sadne in rahlo mandljeve note. Tak napitek je priljubljen kot digestiv ali kot dodatek k sladicam.
Peclji za čaj
Tudi češnjevi peclji imajo dolgo tradicijo uporabe v domačih gospodinjstvih. Najpogosteje jih posušimo in iz njih pripravimo blag zeliščni čaj ali poparek, ki ga v ljudskem zdravilstvu priporočajo kot blag diuretik. Peclje preprosto prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati približno petnajst minut. Nastane nežen napitek, ki ga lahko pijemo samostojno ali ga oplemenitimo z medom in limono.
Preberite še:
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Tedenski jedilnik: Od kremne kašote do najboljše gobove juhe
- Čas je za comfort food: nova Ottolenghijeva kuharica Udobno slavi hrano za crkljanje
- Omamen cesarski praženec po Ottolenghijevo: recept iz nove kuharice Udobno
- Svet v francoskem rogljičku
- Slovenska foodie ustvarjalka razkriva, kje dobro jesti v Sloveniji in tujini
- Kako smo iz krompirjeve solate naredili pravo znanost