Divje rastline na krožniku: koliko regrata, čemaža in kislice je še zdravo zaužiti

Lepo vreme nas že vleče na travnik in v gozd v lov za divjimi rastlinami, ki so dobrodošla popestritev jedilnika po dolgem času zimskih jedi. Regratove solate smo se v teh dneh že napokali, komaj čakamo, da se zaženemo v gmajno za čemažem, kmalu bo pognala velika pekoča kopriva, kasneje bomo smukali mlade liste kislice. In tako naprej vso sezono. Pri nabiranju oziroma uživanju sicer priporočljivih divjih rastlin pa je vendarle potrebna previdnost, saj se lahko ugodni učinki ob prevelikih odmerkih obrnejo proti organizmu in nanj vplivajo slabo.
Oglejmo si nekaj najbolj priljubljenih divjih rastlin, ki jih večina pozna in jih mnogi uživamo. Za vse velja pravilo, da nabiramo le tisto, kar zanesljivo poznamo, pazimo na možne zamenjave s strupenimi rastlinami (tu velja posebno opozorilo za čemaž!), uživamo pa jih v manjših količinah, bolj kot dodatek, pa še to ne vsak dan.

Regrat
Sveži regratovi listi so zelo zdravi, vsebujejo grenčine, ki spodbujajo prebavo, in diuretične snovi, ki pospešujejo odvajanje vode, kar je oboje koristno za čiščenje organizma. Če z regratom pretiravamo, pa lahko povzroči prebavne motnje, zlasti napenjanje in pretirano odvajanje vode. In čeprav bi ga v sezoni jedli vsak dan, tako ga imamo radi, bo povsem dovolj, če si ga privoščimo dva- ali trikrat na teden, in to zmerno porcijo, približno pest očiščenih listov. Če nam je to premalo, ga kombinirajmo z drugo solato, dodamo lahko še kuhan fižol, krompir ali jajca.
Kislica
Podobno velja za kislico, katere mlada stebla zgrizemo že na travniku, da nas prijetno osvežijo in odžejajo. Če jo pripravljamo v jedeh, bo prava količina manjša pest od enkrat do dvakrat na teden, dodajamo jo juham omakam in solatam. Še najbolje je, da priporočeno količino razdelimo med več obrokov, opoldne jo dodamo juhi, zvečer potresemo po solati. Previdnost pri kislici je potrebna zaradi tega, ker vsebuje oksalno kislino, ki lahko veže kalcij in zmanjšuje njegovo absorpcijo, večje količine pa obremenjujejo ledvice. Če bomo pretiravali, bomo čutili slabost in imeli razdražen želodec.

Lapuh
Manj pogosto posegamo po lapuhu, pri katerem uporabljamo mlade liste kot dodatek solatam ali juham, iz cvetov pa pripravljamo čaj in sirup. Lapuh vsebuje pirolizidinske alkaloide, ki so lahko strupeni za jetra in povzročajo njihovo okvaro. Zato sveže liste uporabimo le občasno kot dodatek jedem, da bi ublažili grenčino, jih lahko poparimo. Čaj, ki blago vpliva na dihala, pijemo enkrat do dvakrat na teden.

Deloindom.si: Nevarne zamenjave pri nabiranju čemaža: ta znak vas lahko obvaruje pred zastrupitvijo