Dolga vigna: Nenavadna zelenjava, ki osvaja tudi slovenske vrtove

Dolgo vigno zaradi njenega posebnega videza težko spregledamo, njeni stroki so namreč lahko dolgi 50, 60 ali celo 80 centimetrov. Za kuhinjo pobiramo mlade, vitke in prožne stroke, pri katerih semena še niso izrazito izbočena, takrat so najbolj nežni in hrustljavi. Po okusu nekoliko spominja na stročji fižol, z rahlo sladkastim in oreškastim pridihom, strukture pa je čvrsta, a gibka, dokler so stroki mladi.
Najboljša je pripravljena na hitro, ni je treba prej kuhati v vodi, temveč jo operemo, odrežemo konca, narežemo na krajše kose in stresemo v dobro segreto ponev ali vok. Nekaj minut na močnem ognju je dovolj, tako ostane čvrsta in prijetno hrustljava.

In če ni fižol, kam spada?
Ne prav daleč, uvrščamo jo namreč v družino metuljnic z latinskim imenom Vigna unguiculata subsp. sesquipedalis, ima afriške korenine, kjer še danes uspeva kot črnooki fižol, dolga vigna pa se je iz nje kasneje razvila v Aziji. Ljubi toplo vreme in jo zlahka vzgajamo tudi pri nas. Ker je plezalka, ki lahko zraste več metrov visoko, potrebuje močno oporo in dovolj prostora. Na naših vrtovih ni več neznanka, letošnja letina je bila dobra, kdor bi rad poskusil setev naslednje leto, pa povejmo, da je primeren čas za to maja ali junija, ko je zemlja že dobro ogreta. Namenimo ji sončno, zavetno lego ter dovolj vode. Prvi stroki se pojavijo približno dva meseca po setvi, pobiramo jih redno, dokler so mladi, starejši postanejo vlaknasti. Če jih pustimo do konca dozoreti, pa bomo uživali v zrnju, saj je dolga vigna bližnja sorodnica črnookega fižola.

Vigna v loncu
A vrnimo se k dolgi vigni na krožniku, kjer bo navdušila v družbi močnih okusov česna, ingverja ali čilija, ne moremo zgrešiti, če ji dodamo kanec sojine omake in jo potresemo z sezamom, koriandrom ali azijskimi začimbami. Lahko jo dodamo rižu ali rezancem, pripravimo v curryju s kokosovim mlekom, z jajcem ali tofujem. Značilna je namreč predvsem za kuhinje vzhodne in jugovzhodne Azije, predvsem tajsko, vietnamsko, kitajsko in malezijsko. Na Kitajskem jo pogosto pripravljajo na močnem ognju, podobno kot drugo zelenjavo za vok, saj dobro prenaša kratko in intenzivno toplotno obdelavo. Če nam azijski okusi niso blizu, jo pripravimo preprosto na oljčnem olju s česnom, limono in peteršiljem. Ali, zakaj pa ne, kot dobri stari stročji fižol. Zelo mlade stroke lahko si privoščimo tudi surove ali jih popečemo na žaru.
