Fige malo drugače: Pripravljene na te načine jih gotovo še ne poznate

V obilju pridelkov na vrtu in v sadovnjaku hitimo čim več viškov tako ali drugače shraniti za čas, ko svežega ne bo. Eden najstarejših načinov je fermentacija, to je povsem naraven proces, pri katerem koristni mikroorganizmi – predvsem mlečnokislinske bakterije, pa tudi kvasovke – sladkorje v živilih pretvorijo v mlečno kislino, organske kisline ali druge spojine. Prav zaradi njih živilo dobi značilen kiselkast okus, bogatejšo aromo in se lahko brez kvarjenja ohrani precej dlje. Seveda vsi poznamo kislo zelje in repo, a fermentiramo lahko tako rekoč vsako zelenjavo pa tudi sadje.

Na družbenih omrežjih najdemo veliko receptov, eden bolj zanimivih se nam je zdel za fermentirane zelene fige, ki so nekaj res posebnega. Imajo svež, rahlo kiselkast okus z nežno mlečnokislinsko noto in presenetljivo kompleksno aromo. Tekstura ostane čvrsta, skoraj hrustljava, zato jih lahko ponudimo ob sirih, pršutu, pečenem mesu, ribah ali jih preprosto narežemo v krompirjevo solato.

Prilagamo osnovni recept, ki je nadvse preprost, njegov največji čar pa je v tem, da lahko sestavine spreminjamo in dobimo vedno nove in drugačne okuse. Seveda velja povedati, da fermentiranje fig ni pogruntavščina današnjih kuharjev, temveč so jih delali in jedli že pred sto ali tisoč leti.

Čeprav fige povezujemo s sladkim, so bile pogosto tudi del slanih jedi. V številnih sredozemskih pokrajinah so nezrele vlagali podobno kot oljke, stari Rimljani so jih jedli skupaj s sirom, oreščki in mesom. Na jugu Francije jih še danes pripravljajo v aromatičnem vinskem kisu s koriandrom, kardamomom in koromačevimi semeni. Nastane izvrsten dodatek paštetam in zrelim sirom. V Vietnamu zelene fige fermentirajo skupaj s česnom, ingverjem, čilijem in limeto. Tam niso del ozimnice, ampak vsakodnevna priloga k pečenim ribam in svinjini.

Kot vidimo, so jih tradicionalne kuhinje na različnih koncih sveta pripravljale po različnih receptih, z začimbami, značilnimi za lokalne kuhinje. Poskusimo lahko tudi sami, za začetek pripravimo tri kozarce različnih okusov.

• Prvi kozarec naj zadiši po Sredozemlju, figam dodamo lovor, črni poper, limonino lupinico in nekaj semen koromača.
• V drugem s kardamomom, koriandrovimi semeni in skorjico cimeta pričaramo okus Orienta.
• Tretji kozared pa naj bo najbolj drzen in izrazit: česen, ingver, čili in meta bodo ustvarili živahno fermentacijo, ki se izvrstno poda k jedem z žara.