Se vam je že zgodilo, da ste po kosilu v restavraciji ali domačem druženju nenadoma začutili glavobol, napenjanje ali nenavadno utrujenost? Morda ste pojedli čisto običajen obrok, kos sira, nekaj suhomesnatih izdelkov ali kozarec vina, pa se je čez nekaj časa pojavilo nelagodje, ki ga niste znali pojasniti.

Podobne izkušnje imajo številni ljudje. Nekateri opažajo, da se težave pojavijo po večerji s prijatelji, drugi po ostankih hrane naslednji dan, tretji po na videz zdravih živilih, kot so fermentirana zelenjava ali ribe. Ker simptomi niso vedno enaki in se ne pojavijo vsakič, jih pogosto pripišemo naključju, stresu ali utrujenosti.

V ozadju takšnih težav se lahko skriva način, kako telo presnavlja histamin. Gre za snov, ki jo telo nujno potrebuje, a lahko ob presežku povzroča zelo različne odzive. Prav zato histaminska intoleranca pogosto ostane spregledana, čeprav lahko pomembno vpliva na vsakdanje počutje.

Histamin je naravna spojina, ki nastaja v telesu in ima pomembno vlogo pri številnih procesih. Sodeluje pri imunskem odzivu, vpliva na izločanje želodčne kisline in sodeluje pri delovanju živčnega sistema. Težava ne nastane zaradi histamina samega, temveč takrat, ko ga telo ne more dovolj hitro razgraditi. V takem primeru se začne kopičiti in sproža različne simptome.

Encim DAO pomaga razgrajevati histamin v črevesju in tako zmanjšuje možnost, da bi v večji meri prešel v krvni obtok. FOTO: STADA

Histaminska intoleranca ni alergija

Histaminska intoleranca je presnovno neravnovesje med količino zaužitega histamina in sposobnostjo telesa, da ga razgradi. Bolj občutljive so lahko predvsem skupine ljudi, ki imajo že težave s prebavili ali pomanjkanje določenih hranil, kot so vitamin B6, vitamin C ali vitamin B12.

Presežek histamina se lahko kaže na zelo različne načine, zato ga ljudje pogosto ne povežejo takoj s prehrano. Pri nekaterih se najprej pojavijo prebavne težave, denimo napenjanje, bolečine v trebuhu ali driska, pri drugih se odziv pokaže na koži v obliki rdečice, srbečice ali neprijetnega občutka vročine v obrazu. Pogosti so tudi glavoboli, občutek teže v glavi in utrujenost, ki se pojavijo kmalu po obroku, čeprav človek sprva pomisli, da gre le za posledico napornega dne. Včasih histamin vpliva tudi na srčno-žilni sistem, zato posameznik občuti pospešen srčni utrip, notranji nemir ali splošno nelagodje.

Prav zaradi tako raznolikih in precej nespecifičnih simptomov marsikdo dolgo ne posumi, da bi bile težave lahko povezane z določenimi živili oziroma z načinom, kako telo razgrajuje histamin.

Katera živila vsebujejo več histamina

Histamin se v večjih količinah najpogosteje pojavlja v živilih, ki so fermentirana, zorjena ali dlje časa shranjena. Tipični primeri so fermentirana zelenjava, kot sta kislo zelje in kimči, zorjeni siri, suhomesnati izdelki ter ribe in ribji izdelki, zlasti kadar niso popolnoma sveži. Pri teh živilih gre pogosto za procese zorenja, fermentacije ali daljšega shranjevanja, med katerimi se količina biogenih aminov postopno povečuje. Zato lahko tudi živila, ki jih sicer razumemo kot del uravnotežene prehrane, pri občutljivejših ljudeh povzročijo nelagodje.

Med pogostimi znaki presežka histamina so prebavne težave, glavobol, srbečica, občutek vročine v obrazu in notranji nemir. FOTO: STADA

Ob tem velja poudariti, da težav ne povzročajo le živila z visoko vsebnostjo histamina. Obstajajo tudi takšna, ki histamina sama ne vsebujejo veliko, a lahko v telesu spodbudijo njegovo sproščanje ali pa zavirajo delovanje encima DAO, ki skrbi za njegovo razgradnjo. Mednje sodijo agrumi, čokolada, čaji in nekateri aditivi. To pomeni, da težava pogosto ni v eni sestavini, temveč v celotnem obroku. Če se na krožniku ali v enem dnevu zvrsti več takšnih živil, se verjetnost za pojav težav poveča.

Pomemben dejavnik je tudi svežina hrane. Količina histamina se namreč sčasoma povečuje, zato ga je praviloma več v dlje časa shranjeni hrani, večkrat pogretih jedeh in fermentiranih izdelkih. Prav zaradi tega se lahko zgodi, da ista jed enkrat ne povzroči nobenih težav, drugič pa se po njej pojavijo napenjanje, glavobol ali občutek slabega počutja. Razlika je pogosto zelo preprosta: kako sveža je bila hrana in kako dolgo je bila shranjena. Pri občutljivejših posameznikih zato pogosto pomaga že to, da posegajo po čim bolj sveže pripravljenih obrokih in pozorneje spremljajo, kako se telo odziva na posamezne kombinacije živil.

Kako si lahko pomagamo v vsakdanjem življenju

Če sumite, da vam določena živila povzročajo težave, lahko že z nekaj preprostimi spremembami precej izboljšate počutje. Najprej pomaga, da izbirate čim bolj svežo hrano, saj se količina histamina s shranjevanjem in pogrevanjem povečuje. Smiselno je tudi, da v enem obroku ne kombinirate več živil, ki bi lahko bila problematična, saj se tako obremenitev za telo dodatno poveča. Pri občutljivejših posameznikih lahko težave dodatno okrepi tudi alkohol, zato je dobro opazovati, kako nanj reagirate, in ga po potrebi omejiti.

Koristen korak je tudi vodenje prehranskega dnevnika. Zapisovanje obrokov in morebitnih simptomov pogosto pomaga prepoznati vzorce, ki jih sicer ne bi opazili. Tako lažje ugotovimo, ali težave povzroča posamezno živilo, njegova kombinacija z drugimi sestavinami ali morda način priprave hrane. Pomembno je tudi, da telesu zagotovimo dovolj hranil, ki podpirajo delovanje encima DAO, zlasti vitamina C, vitamina B6 in bakra. S tem postopoma bolje razumemo lastno toleranco, ki se od posameznika do posameznika razlikuje.

Tudi na videz povsem običajen obrok lahko pri občutljivejših posameznikih sproži nelagodje, zlasti če vsebuje več fermentiranih ali zorjenih živil. FOTO: STADA

Poslušajte svoje telo

Telo pogosto precej jasno sporoča, katera hrana mu ustreza in katera ne, le da te signale hitro spregledamo ali jih pripišemo drugim dejavnikom. Če si vzamemo čas in opazujemo odzive po obrokih, lahko postopoma prepoznamo vzorce ter razumemo, kaj nam povzroča težave in kaj nam dobro dene. Pogosto zadoščajo že manjše prilagoditve, denimo izbira bolj svežih živil ali nekoliko drugačne kombinacije, da se počutje opazno izboljša.

Ne gre za izločanje številnih živil, temveč za prilagoditev prehrane lastnemu telesu in njegovim zmožnostim. S takšnim pristopom postane izbira hrane bolj sproščena, počutje po obrokih pa bolj stabilno.

Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.