To rastlino poznamo z vrtov, nekoč pa so jo jedli in namakali v žganju
Če jo opazimo v naravi, na kakšni suhi, kamniti brežini, jo lahko po videzu listov zamenjamo za netresk. Velika hermelika (Hylotelephium maximum, v starejši literaturi Sedum maximum) je namreč prav tako tolstičevka z mesnatimi listi. Pokončna trajnica zraste tudi do pol metra, pozno poleti pa na vrhu stebel razvije široka, ploščata socvetja, sestavljena iz številnih drobnih zvezdastih cvetov, navadno rožnatih do rdečkastih. To je naša samonikla vrsta, ki je v Sloveniji zavarovana, zato je v naravi ne nabiramo.
Hermeliko pa najdemo tudi na vrtovih, kjer gojimo različne okrasne vrste in sorte. Med njimi je denimo Hylotelephium spectabile, v starejši literaturi Sedum spectabile, ki izvira iz vzhodne Azije. V nekaterih vrtnarijah lahko kupimo tudi veliko hermeliko, tako da ponjo ne bo treba v naravo, če bi radi preizkusili katerega od tradicionalnih načinov uporabe. Sveže liste so nekoč uporabljali predvsem zunanje, potolkli so jih in polagali na rane, rastlina pa je našla pot tudi v domačo kuhinjo: v slovenskih virih zasledimo uporabo mladih listov, svežih ali kuhanih, podobno kot pri netresku, dodajali so jih solatam in juham.
Da to ni zgolj star slovenski običaj, pokaže primer z Norveške. Tam Hylotelephium maximum, ki ji pravijo smørbukk, še danes poznajo kot užitno divjo rastlino. Njene liste in mlade poganjke uporabljajo surove v solatah pa tudi kuhane ali popečene; norveško združenje za užitne divje rastline ima objavljen celo recept za solato, v kateri je hermelika glavna sestavina.
Pri uživanju pa vseeno velja nekaj previdnosti, saj sodobni podatki oziroma viri o varnosti uživanja niso povsem enotni. Tako danska uprava za hrano uživanje rastline odsvetuje predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o morebitnih tveganjih. Zato hermelike ne kaže obravnavati kot običajno zelenjavo, za katero bi lahko brez pomisleka priporočali vsakodnevno uživanje.
Seveda pa ne moremo spregledati in zanikati njene dolge in zanimive prehranske tradicije, na katero kaže tudi nekoč priljubljeno hermelikino žganje. Sveže liste so namakali v žganju, pijača pa je bila tako prepoznavna, da je dobila celo svoj reklamni slogan: »Če piješ, ne pij veliko, a če piješ, pij hermeliko!« Tako je bila rastlina, ki jo danes večinoma poznamo kot okrasno trajnico, nekoč precej bolj prisotna – na vrtu, v domači lekarni, občasno na krožniku, predvsem pa v steklenici.
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Flan z bučo: vemo, kje ga lahko poskusite prav te dni
- Tudi vam domača vroča čokolada ostane redka? S temi triki bo gosta in kremasta
- Ko izdolbete bučo, semen ne zavrzite, saj iz njih nastane odličen jesenski prigrizek
- Leni bučni cmočki s karameliziranimi slivami: Tako ljubki, da jih je škoda pojesti
- Hrustljava bučna schiacciata: Jesenska uspešnica, ki jo pripravimo v eni skledi (VIDEO)
- Krompir: Ne le pire in pečen – 15 odličnih idej za vsak dan