Ideja za izlet: presenetljiva restavracija v Gradeški laguni

Dobro uro in pol vožnje je od Ljubljane do Gradeža, ki že vrsto let velja za eno od najbolj priljubljenih obmorskih letovišč v tem delu Italije. Gradež, italijansko imenovan Grado, je le dobrih deset kilometrov oddaljen od Ogleja in je znan predvsem po laguni z več kot sto otočki. Večina teh, velikih komaj nekaj kvadratnih metrov, sameva, na tistih malo večjih so počitniške hiške, na dveh sta restavraciji. Ena od njih, imenovana po rastlini iz gradeške lagune Ai Fiuri de Tapo, je prav posebna. Vodi jo Andrea Barchiesi, ki je bil v preteklosti nekaj časa v zaporu, nato pa se je odmaknil v samoto svojega otočka. Sčasoma se je odločil, da bo na njem odprl restavracijo, v kateri bo zaposlil zgolj tiste, ki se po vrnitvi izza rešetk podajajo v novo življenje.

Restavracijo, do katere pridemo s čolničkom, Barchiesi sezidal sam

Ne samo ta zgodba, ampak tudi pot restavracije Ai Fiuri de Tapo je posebna, kajti tja se lahko podamo zgolj s čolnom, še najbolje z vodnim taksijem – ta je na vidnem mestu parkiran v gradeškem pristanišču in te za prgišče evrov odpelje do omenjene restavracije.

Do ene od miz vas bo verjetno popeljal lastnik otočka in hkrati vodja restavracije Barchiesi. Razen če ne bo ta čas zaposlen s kuhanjem, pri katerem mu pomaga nečak Nicolas, ali pa če ne bo ravno klepetal s katerim od gostov, ki jih večinoma pozna po imenu.

»Otoček sem s pomočjo prijateljev kupil po ugodni ceni. Sem sem se kasneje tudi preselil, saj sem se želel odmakniti od civilizacije,« nam pove. Vprašanje, zakaj se je malo prej znašel za zapahi, presliši, in nadaljuje: »Leto in pol sem tu živel v samoti, zatem sem odprl restavracijo. Zdaj je od tega že deset let.«

Barchiesi, ki je po poklicu zidar, si je seveda sam sezidal restavracijo, ki je odprta vsak dan med aprilom in decembrom. Njegova je tudi ideja, da z delom v njej ponudi priložnost vsem manjšim prestopnikom, ki so se vrnili iz zapora, pa bi si radi poiskali prvo zaposlitev.

In kaj kuhajo?

Naslanjajo se na dnevni ulov iz lagune. Prav nič ne komplicirajo, saj ribo in ostale morske dobrote preprosto vržejo na žar in postrežejo. Za prilogo prinesejo kos kruha, zraven postrežejo mešano solato in vam v kozarec nalijejo vino katerega od vinogradnikov, vključenih v oglejski vinarski konzorcij DOC Aquieleia. Sladice tisti večer niso stregli, med mizami pa so se prav ležerno sprehajale kokoške s petelinom vred.

Preberite tudi: Paradižnikova omaka: trik z baziliko kraljice testenin

Fotografije: Špela Ankele