Jagode: ali so dražje res toliko boljše od tistih, ki so v akciji?

Ker je sezona jagod pred vrati, nam trgovci že pridno ponujajo različna pakiranja jagod po različnih cenah. Ene so lepo zložene, na videz popolne, z oznako »premium« in višjo ceno. Druge so preprosto pakirane, na videz nekoliko manj enotne, a občutno cenejše. Občutek nam pravi, da je razlika v kakovosti očitna, a ko smo se poglobili v podatke, raziskave iz preteklih let in ugotovitve slovenskih potrošniških organizacij, hitro postane jasno, da zgodba ni tako enoznačna, kot se morda zdi ob pogledu na oznako s ceno.

Preberite tudi: Trik, kako v trgovini izberete jagode, ki bodo sveže dlje časa

Cena namreč ni zagotovilo kakovosti

Če izhajamo iz načel, ki jih pri svojih testiranjih dosledno poudarja Zveza potrošnikov Slovenije, cena in blagovna znamka nista zanesljiv pokazatelj kakovosti izdelka. In to velja tudi za jagode. Pri teh namreč ne plačujemo zgolj sadja, temveč celoten sistem za njim: od izbire plodov do načina pakiranja in transporta.

Najboljše jagode bomo lahko okušali že prihodnji mesec. FOTO: Holger Leue/Getty Images

V trgovini se razlika med dražjimi, torej »premium« jagodami, in tistimi z nižjo ceno najprej pokaže v videzu. Dražje so praviloma bolj enakomerne, sijoče in brez vidnih poškodb. To ni naključje, temveč rezultat selekcije, saj iz večjih količin pridelka izberejo najlepše plodove, ki so nato tudi bolj skrbno pakirani.

Cenejše jagode so pogosto iz iste pridelave, le da vključujejo širši razpon plodov: od nekoliko manjših do bolj zrelih in mehkejših. Gre torej za razliko v razvrščanju, ne nujno v izvoru. »Premium« v tem primeru torej pomeni predvsem vizualno popolnost in večjo enakomernost, ne pa nujno tudi boljši okus.

Embalaža kot skriti dejavnik cene

Pomemben del razlike ustvarja embalaža. Kot opozarja ZPS v svojih pregledih sadja in zelenjave, ima ta pri občutljivih živilih zelo konkretno funkcijo, saj ščiti plodove pred poškodbami, zmanjšuje pritisk med transportom in podaljšuje obstojnost.

Dražje jagode so zato pogosto pakirane tako, da ohranijo obliko in čvrstost, medtem ko se pri večjih, cenejših pakiranjih hitreje pojavijo mehkejši ali poškodovani plodovi. Razlika med enimi in drugimi je tudi v tem pogledu torej v kondiciji jagod ob nakupu in ne nujno v njihovi osnovni kakovosti.

Slovenski kontekst: kaj dejansko kupujemo?

Če pogledamo širšo sliko, ZPS ugotavlja, da je večina jagod v slovenskih trgovinah uvoženih, najpogosteje iz Španije, in da so pogosto predpakirane brez jasne označbe sorte. To pomeni, da kot potrošniki kupujemo izdelek, o katerem v resnici vemo zelo malo: ne poznamo natančne sorte, ne vemo, kdaj so bile obrane, niti koliko časa so že na poti. 

Cena jagod v trgovini je pogosto odraz njihovega videza, ne nujno okusa. FOTO:Olena Malik/Getty Images

Okus določa zrelost, ne cena

Raziskave o zaznavanju okusa kažejo, da je pri jagodah odločilen predvsem en dejavnik: zrelost ob obiranju. Sladkorji in aromatične snovi se v jagodi razvijejo tik pred polno zrelostjo, zato so takšne jagode bolj dišeče, mehkejše in izrazitejšega okusa, a tudi bistveno bolj občutljive. Zaradi transporta in daljše obstojnosti pa se komercialne jagode pogosto oberejo nekoliko prej, ko so še čvrste, saj so zato lepše in bolj kompaktne, a pogosto manj aromatične.

Kje se razlika obrne v prid cenejšim?

Prav tu se razlika med dražjimi in cenejšimi jagodami pogosto obrne v nepričakovano smer. Cenejša pakiranja lahko vsebujejo več zrelih plodov, ki so sicer mehkejši, a tudi okusnejši. Dražja pa zagotavljajo bolj enotno kakovost in videz, vendar ne nujno več sladkosti ali arome.

Najboljše so še vedno domače 

Če obstaja trenutek, ko razlike med jagodami postanejo očitne, je to začetek domače sezone. V Sloveniji jagode dozorijo predvsem maja in junija, in prav takrat lahko v njih okusimo tisto, kar pri trgovinskih pogosto pogrešamo: aromo, sladkobo in sočnost.

Pri jagodah je namreč ključno, da je pot od njive do krožnika čim krajša, saj so izjemno občutljiv sadež. Lokalno pridelane jagode so zato praviloma bolj dišeče, bolj intenzivne barve in tudi bolj izrazitega okusa kot tiste iz intenzivnih, transportu prilagojenih nasadov. Zato se v vsakem primeru splača počakati še mesec ali dva in jagode kupiti od lokalnih pridelovalcev, ki jih lahko najdemo preko različnih platform in pobud za lokalno hrano. Teh je v Sloveniji že več kot sto, med njimi tudi Naša super hrana, ki nam preko zemljevida ponudnikov pomaga poiskati pridelovalce v naši okolici.