Katera smetana je najboljša za kuhanje, katera za kavo in katera za stepanje? Slovenci najpogosteje izberejo to

Te dni smo se namenili za kosilo pripraviti piščančje zrezke s smetanovo omako, pa je bila v hladilniku le smetana za kavo. Kaj bi drugega, uporabili smo jo, nastala je čisto fina omaka, zraven pa smo dobili še idejo za članek o tem, kakšne so pravzaprav razlike med različnimi vrstami smetane, ki jih najdemo v naših trgovinah.
Vprašanja smo poslali v Ljubljanske mlekarne, kjer so nam takole pojasnili, kako se razlikujejo smetana za v kavo, tista za stepanje in ona za kuhanje: »Glavna razlika je v deležu maščobe. To je tudi razlog, da bo stepena smetana nastala izključno iz tako imenovane sladke smetane ali pa smetane za stepanje, saj ti vsebujeta največ maščobe (nad 30 odstotkov). Najmanj je vsebuje smetana za kavo (10 odstotkov), kar je glede na način uporabe logično.«

Na prvem mestu je kisla
In kakšne so navade Slovencev, katere smetane so tiste, po katerih kupci največkrat segamo? »Največji delež Slovencev kupuje kislo, ki jo uporabljamo za zelo širok spekter jedi – od juh, omak, pire krompirja, namazov in pomak, pa tudi pri peki, gratiniranju ali celo kar kot namaz na kruhu,« so pojasnili v Ljubljanskih mlekarnah. Dodali so: »Po smetani za kuhanje raje posežemo, ko gre za testenine ali pa ko meso pripravljamo v različnih omakah. Uporabniki jo imajo radi, saj obogati okus jedi, naredi njihovo teksturo bolj prijetno, potrošniki pogosto tudi rečejo, da je smetana kot pika na i. Količinsko Slovenci porabimo največ kisle smetane ter smetane za stepanje.«

Sicer pa je kot pri skorajda vsaki sestavini tudi pri smetani toliko navad in prepričanj, kolikor je kuharjev. »Dober primer je Francija, kjer je tipov smetane in načinov njihove uporabe še mnogo več kot na primer pri nas,« so niz smetanastih odgovorov na vprašanja, ki so se nam porodila ob odpiranju embalaže smetane za kavo, zaključili v naši največji mlekarni.