Krofi brez obroča, mastni in zbiti? To so najpogostejše napake – in kako jih preprečiti

Krofi veljajo za eno najbolj priljubljenih pustnih sladic, a hkrati tudi za tiste, pri katerih se najhitreje kaj zalomi. Čeprav se držimo recepta, se lahko zgodi, da so pretemni, mastni, brez obroča ali z neenakomerno strukturo. Vzrok je skoraj vedno v nekaj ponavljajočih se napakah, ki jih je – ko jih enkrat poznamo – zelo lahko preprečiti.

Temni ali zažgani krofi

Če se krofi med cvrtjem obarvajo prehitro, je to jasen znak, da temperatura olja ni prava. Prevroče olje povzroči, da skorjica potemni, še preden se notranjost dobro speče. K temu lahko pripomore tudi preveč sladkorja v testu ali uporaba starega olja, ki hitreje porjavi.

Najpogostejši razlogi so:

• previsoka temperatura olja,
• prevelika količina sladkorja v testu,
• cvrenje v že uporabljenem olju.

Krofe je zato najbolje cvreti pri zmerni temperaturi, približno med 160 in 170 stopinjami, in paziti, da se olje med cvrtjem ne pregreje. Pa vedno najprej ocvrite en krof, da se prepričate, ali je vse tako, kot mora biti.

Puhasti in lahkotni kot peresce. FOTO: Sonja Ravbar

Brez obročka

Svetel obroč na krofu ne nastane po naključju in ni stvar sreče ali skrivnega recepta. Pojavi se le takrat, ko je testo pravilno vzhajano, dovolj lahko in zračno, da v olju plava tik pod površino. Če je krof premalo vzhajan, potone v olje in se enakomerno zapeče po vsej površini, zato značilnega svetlega pasu ni.

Pomembna je tudi količina olja. Krofi morajo med cvrtjem prosto plavati in se ne smejo dotikati dna posode. Če je olja premalo, se spodnji del nenehno peče, zgornji pa ostane na zraku, kar prepreči nastanek obroča. Enako odločilna je temperatura olja, ki mora biti zmerna in stabilna. Pri prehladnem olju krof vpija maščobo in se ne dvigne pravilno, pri prevročem pa skorjica prehitro zakrkne, še preden se obroč lahko oblikuje.

Svetel obroč torej ni posledica pokrivanja posode ali načina obračanja krofov, temveč jasen znak, da so bili pogoji pri vzhajanju in cvrtju pravilni. Ko ima testo dovolj časa, ko krof v olju plava in ko temperatura ostaja prava, se obroč skoraj vedno pojavi sam od sebe.

Maslo, sladkor in mleko

Maslo je tisto, ki s svojo težo zelo pritiska na kvasovke, zato ga dodajamo v drugi polovici gnetenja. Biti mora zelo razmehčano, dodajamo ga postopoma.

Ne smemo pretiravati s količino sladkorja, saj se presladko testo hitreje zažge, krofi pa so posledično malce bolj grenki.

Popolno vzhajane kvašene kroglice. FOTO: Sonja Ravbar

Mehurji in neenakomerna površina

Veliki mehurji na površini krofov so posledica zraka, ki ostane ujet v testu, ali pa pretesnega cvrtja. Kadar je v olju preveč krofov hkrati, se temperatura hitro zniža, testo pa se ne peče enakomerno.

Najpogostejše napake so:

• premalo pregneteno ali nepravilno obdelano testo,
• preveč krofov v posodi hkrati,
• prehitro polaganje v olje.

Neenakomerno vzhajano testo

Če so krofi zgoraj lepi in rahli, spodaj pa zbiti, je težava skoraj vedno v pogojih vzhajanja. Testo potrebuje toploto, mir in čas.

Do neenakomernega vzhajanja pride, kadar:

• je prostor prehladen ali prepišen,
• krofi med vzhajanjem niso pokriti,
• vzhajanje traja premalo časa.

Pri krofih se skoraj vse začne in konča pri potrpežljivosti. Ko imajo dovolj časa za vzhajanje, ko je olje prave temperature in ko jih cvremo brez hitenja, so tudi klasične napake hitro odpravljene – rezultat pa so mehki, rahli in lepo obarvani krofi, kakršne si želimo za pust.

Recept za krofe in še več praktičnih nasvetov pa smo zapisali TUKAJ.