Mnogi ne vedo, kakšne so razlike med smetanami – ene so za stepanje, druge za omake (in tretjih sploh ne damo v hladilnik!)

Večina med nami je vsaj enkrat domov prinesla napačno smetano in potem v paniki ugotovila, da se je ne da stepati ali da se med kuhanjem sesiri. Zato smo pripravili zabaven in uporaben vodič, ki bo enkrat za vselej razjasnil, katera smetana gre v omako, katera v kremo in katera sploh ne mara hladilnika.
Sladka smetana
Sladka smetana je splošni izraz za smetano, ki ni kisla in vsebuje vsaj 30 % mlečne maščobe. Lahko jo uporabljamo tako za stepanje kot za kuhanje, pripravo sladic, omak ipd.
Smetana za stepanje (ang. whipping cream) pa je posebej označena sladka smetana, ki vsebuje vsaj 30–36 % mlečne maščobe in je namenjena stepanju, saj se ob pravilnem ohlajanju lepo spremeni v čvrsto peno.
Torej: vsaka smetana za stepanje je sladka smetana, ni pa vsaka sladka smetana nujno dobra za stepanje (npr. tista z nižjo vsebnostjo maščobe: z 20–25 % – se ne bo lepo stepla).
Smetane za stepanje ne uporabljamo za kuhanje, ker se lahko hitro sesiri – razen če jo dodamo čisto na koncu in ne pustimo vreti.
Smetana za kuhanje
Je sestrična sladke smetane, a z manj maščobe (običajno okoli 20 %) in pogosto z dodatki, ki ji podaljšajo obstojnost. Je bolj tekoča, ne moremo je stepati, je pa odlična za kremaste omake, testenine, rižote in hitre večerje, kjer želimo kremoznost, ne pa sladkosti. Če jo zamenjamo za sladko smetano v sladicah, bomo ostali brez pene – dobesedno.
Kisla smetana
Ta je pridobljena s fermentacijo, ima značilen kiselkast okus in manj maščobe. Uporabna je v hladnih omakah, prelivih in pri peki, kjer dodamo kislost (npr. v biskvitih, mafinih …).
Ni za stepanje, tudi ne za omake, za katere želimo, da so nevtralne ali sladke.

Rastlinske smetane
Rastlinska smetana je smetana, ki ni iz mleka, ampak iz soje, ovsa, riža, kokosa … Imajo različne okuse in teksture, pogosto pa manj maščobe. Nekatere je možno stepati, druge so primerne le za kuhanje. Takšna smetana je super rešitev za vegane ali tiste z intoleranco na laktozo. A pozor: okus ni vedno enak tisti iz mleka.
Katere smetane ni treba hraniti v hladilniku?
Obstaja nekaj vrst smetan, ki jih najdemo na običajnih policah, izven hladilnika. Te so:
UHT smetana (Ultra Heat Treated), kot je tista za kavo
- Je toplotno obdelana pri zelo visoki temperaturi (135 °C).
- Ima daljši rok trajanja (tudi več mesecev).
- Je pakirana v nepredušne embalaže (tetrapak).
- Po odprtju jo moramo hraniti v hladilniku!
Rastlinske smetane
- So narejene iz soje, ovsa, kokosa, riža ipd.
- So stabilne na sobni temperaturi, dokler jih ne odpremo.
- Nekatere so primerne za stepanje, druge samo za kuhanje – vedno preverimo oznako.
Smetane v spreju (aerosolne)
- Teh praviloma ni treba hladiti pred uporabo, a jih po odprtju obvezno hranimo na hladnem.
Hitri triki, ki vam bodo v pomoč
- Smetano vedno hladimo pred stepanjem – to ji pomaga ohraniti strukturo.
- Če želimo res stabilno stepeno smetano, dodajmo malo sladkorja v prahu ali utrjevalca.
- Za lažjo omako uporabimo pol-pol mešanico smetane za kuhanje in zelenjavne jušne osnove.