Najzanimivejše novosti Vinskega vodnika 2025

Izdaja ga specializirani portal Ovinu, opise vin, ki se skrivajo za posameznimi etiketami, pa prispeva ugledni strokovnjak Robert Gorjak. Tu je peterica, ki so jo v omenjenem uredništvu med skoraj 800 opisanimi vini 169 slovenskih vinarjev izpostavili kot presenečenja tokratne izdaje. Celoten vodnik je že dostopen na portalu.

Ana Estate in njihov chardonnay

Ana Wines je vinska klet, ki jo imajo poznavalci na očeh od leta 2023, in je zgodba mladega Petra Gönca, ki deluje na Mestnem Vrhu pri Ptuju, gre torej spet za Štajersko Slovenijo. Ime zveni znano tudi zato, ker je sodeloval v natečaju za mladega vinarja leta 2018.

Najbolj se v kleti osredotočajo na chardonnay, beli in modri pinot. Pri pripravljanju tokratnega vodnika je na Roberta Gorjaka vtis naredil prav chardonnay Ana Selection letnika 2023: »Srednje globoke zlato rumene barve. Cvetica je odprta, razkošna, sadna. Breskev, marelica, škatla vžigalic, dotik dima. Suho, visokih kislin, v ustih še lešnik in ananas, srednjega telesa z lepo oljnato teksturo. Dokaj intenzivnega karakterja, v ustih se razširi in jih v celoti zapolni. Vztrajno z obilico okusa. Še zelo mlado. Pridelano v burgundski maniri. Čez leto, dve bo še boljše! Odličen prvenec stare vinogradniške družine Gönc in eden najboljših chardonnayjev pri nas.«

Ana Selection FOTO: arhiv vinarja

Ana Wines FOTO: arhiv vinarja

Edvard Wines in njihov renski rizling

Edvard Wines je klet, ki je letos opozorila nase z zlato medaljo na Decanterju, kar je, kot pravijo v redakciji Ovinu, klasičen primer »prišel, videl, zmagal«.

Smo sredi Štajerske Slovenije, govorimo renskem rizlingu Edvard XXI 2021: »Sred­nje globoke zlato rumene barve. Cvetica je intenzivnejša, lepo dozorela, predvsem pa slojevita. Najdemo plejado nežnih zaznav, ki tvorijo razkošen buket. Limeta, meta, petrolej, med, ananas, kresilni kamen. Fiksno, definirano. Iz pozno trganega grozdja, a brez prezrelosti. Suho, srednjega telesa z intenzivnejšim okusom, ki se nadaljuje v dolg pookus.

Karakter tudi v ustih ostaja neomajno širok, razkošen, vino pa ves čas dviga lepa mera kislin. S pogumnim fenolnim dotikom. Dozorelo, a sčasoma bo še boljše. Odlično! Za glavne jedi,« je zapisal Robert Gorjak. O kleti: trte rastejo na samih obronkih štajerske prestolnice, na Meljskem griču. Ustanovila sta jo dva prijatelja, Danijel Keuc in Gregor Mikuž, leta 2019, opisani rizling sta napolnila v tri tisoč steklenic, zorel je v jeklenih cisternah leto in pol. Zanimiva zgodba.

Edvard FOTO: arhiv vinarja

Posestvo Bela gora in njihov sauvignon

Še ena vznemirljiva novost iz vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, iz Podravja. Vinogradi Posestva Bela gora so v Dramljah, torej v krajih, kjer so že v 13. stoletju trto obdelovali menihi iz znamenite Žičke kartuzije. Zasadil jih je dedek trenutne generacije vinarjev, Franc Kačičnik, leta 1950 – nedvomno bi bil vesel, če bi vedel, da bo čez nekaj desetletij dal ime blagovni znamki, zanimivo pa je, da nekateri od njegovih trsov rodijo še danes. Nova generacija pod vodstvom Radojka Pelengića jih obdeluje trajnostno, vina pridelujejo z minimalnimi posegi, brez filtracije, eno leto pa zorijo v lesenih sodih in betonskih cisternah.

V letošnjem vodniku izstopa Franc Kačičnik sauvignon selekcija 2022: »Nežnejše limonaste barve. Cvetica je kompaktna, čvrsta, kompleksna. Sortnost je tukaj, a ne na prvo žogo. Kremen, prijetna hrastovina, seno, belo cvetje, silaža. Suho, krepko, z lepimi kislinami, ki so uravnotežene, in oljnato teksturo. Okusno, slano, intenzivno, kompleksno. Kot rečeno, sortnost sauvignona je ves čas v ozadju. Junaško zastavljen in odlično izpeljan slog. Odlično!«

Bela gora FOTO: arhiv vinarja

Bela gora FOTO: arhiv vinarja

Domaine Vicomte de Noüe-Marinič in njihova vizija rebule

Na drug konec, v Goriška brda. Ljudje, ki niso zelo trdno vpeti v enološko dogajanje v Sloveniji, tej kleti, vsaj po imenu, sploh ne bi prisodili, da spada »k nam«, a je doma v Vedrijanu pri Kojskem in v njej dela že tretja generacija. Res pa je, da gre za združitev dveh družin, dveh tradicij: Charles-Louis de Noüe prinaša burgundsko eleganco, gre za sorodnike Domai­ne Leflaive, briški značaj pa zastopa Alis Marinič z družino. Njihova vina so pridelana ekološko in razvrščena po sistemu cru. »Pri hiši Noüe-Marinič preseneča neverjetna širina portfelja ob vedno prisotni visoki kakovosti,« pravijo avtorji vodnika.

Ribolla gialla erigone 2021: »Nežnejše zlato rumene barve. Cvetica je dozorela, srednje poudarjena, s prijetnim prepletom cvetnih in rahlo medenih not. Še vedno veliko energije in mladosti, kot letniku 2021 pritiče. Suho, srednjega telesa, s prijetnimi uravnoteženimi kislinami. Tekstura je fina, oljnata, prijetna na otip. Okus je intenziven, pester, naseli se v usta in vztraja ter demonstrira karakteristike odlične rebule. Vse pohvale, vrhunsko!« pa je Gorjak zapisal o njihovi rebuli, ki ga je navdušila.

Sutor s premiero posebnega chardonnayja

Skok v Vipavsko dolino. Za posestvo Sutor iz Podrage v zgornjem delu te naše vinorodne doline res ne moremo reči, da je novost, še manj, da je kakovost njihovega dela presenečenje. Omemba pa je vseeno na mestu, kajti v novem vinskem vodniku je prvič predstavljen in opisan njihov chardonnay Jamence letnika 2022, gre za single vineyard, torej je vse grozdje zraslo v samo enem vinogradu, Jamence:

»Srednje globoke zlato rumene barve. Cvetica je umirjena, slojevita, natančna. Zrela marelica, breskev, melona, dotik hrastovine. Suho, krepko, z obilo karakterja, ki je intenzivnejši, a nikakor kričav, zato pa fin, profiliran. Ko je manj več. Odličen, umirjen, kompleksen chardonnay, ki se ne boji sadnosti postaviti pred slanost. Odlično.« Chardonnay je sicer paradna sorta te vinske kleti, še prav posebej pa je bil vinar Mitja Lavrenčič pozoren na to, kaj se z njim dogaja na omenjeni legi – in ker je vino, ki je od tam prihajalo, ostalo tako posebno, se je odločil, da ga bo polnil le ob najboljših letih. Eno takih je bilo 2022.

Sutor FOTO: arhiv vinarja