Navdušili so nas figovi listi in njihov fantastičen okus: vse to lahko pripravimo iz njih
1. Recept za sirup
Takole gre: vzamemo enaki osnovni sestavini kot za osnovni sladkorni sirup, ki ga poznajo pri mešanju pijač. Enaki količini sladkorja in vode, na primer 250 g, v kozici segrevamo skoraj do vrelišča. Nato odstavimo in v vročo raztopino potopimo 6 listov fige (Ficus carica). Listi naj se macerirajo največ 15 minut, nato jih vzamemo ven, po potrebi sirup precedimo skozi gosto cedilo ali gazo, prelijemo v steklenico, do konca ohladimo in nato hranimo v hladilniku. Boštjan Humski dodaja, da na enak način lahko pripravimo sirup s svežo baziliko, pehtranom, meliso, meto, rožmarinom, nekoliko bolj zgodaj v sezoni tudi z bezgom.
Okus? Kot bi jedel fige, pravkar nabrane, zrele in sočne, nekje ob morju, kjer so imele res veliko sonca. Ljudje z bolj izostrenimi organoleptičnimi sposobnostmi bodo poleg okusa fig, kot ga poznamo, zaznali še nekaj vanilje, tudi kokosa, zlasti če pred uporabo liste malo popečemo na suhi ponvi. Sveži ali le na kratko kuhani pa bodo dodali nekaj »zelenega«, herbalnega okusa.
2. Najbolj znana jed na svetu
Figovi listi so uporabljajo tako v sladkih kot slanih jedeh, menda pa tako razsvetljenje, kot smo ga mi ob sirupu, ljudje doživljajo, ko prvič jedo sladoled s tem aromatičnim dodatkom. Znameniti David Lebovitz ga na primer pripravi tako, da figove liste najprej rahlo popeče na suhi ponvi – vročina sprosti aromatična olja –, nato jih segreva v mešanici sladke smetane in mleka, z nekaj sladkorja in kančkom soli, ter pusti, da se infuzira še kako uro. To aromatizirano kremno zmes nato prilije k stepenim rumenjakom, vse skupaj segreva do približno 70 stopinj Celzija, nato pa nad ledeno kopeljo zmeša z dodatno smetano, nekaj medu ter ohladi, nadaljevanje izdelave pa prepusti aparatu za sladoled.
Med drugimi zanimivimi recepti se večinoma pojavljajo predlogi sladkih in slanih sarm: v figove liste zavite in pečene marelice, podobno je mogoče pripraviti lososa, na žaru peči brancina, jih uporabiti kot podlago za mafine, odišaviti piškotke, zelo pa se obnesejo tudi kot aromat panakote in crème brûlée.
3. Triki pri uporabi
Listi ne bodo oddali arome, če jih ne bomo segreli. Stopnja, do katere gremo, je odvisna od recepta in tudi od okusa: nekateri jih popražijo toliko, da le malo ovenejo, drugi toliko, da se izsušijo, spet tretji zatrjujejo, da okus dobi povsem novo razsežnost, če robovi že počrnijo in se ožgejo. Kuharji, ki jih redno pripravljajo, tudi svetujejo, da se odstrani pecelj, kajti v njem je zbranega največ mlečka, ki za okus jedi ni pomemben.
4. Je v figovih listih celo kaj koristnega?
Neverjetno: je! Njihova dodatna prednost je v tem, da delujejo kot podpornik dobrega zdravja na kar nekaj področjih naših telesnih sistemov: tako kot plodovi, fige, jih tradicionalna uporaba svetuje pri zaprtosti, vnetem grlu in kašlju. Pri možnostih zunanje uporabe pa največkrat najdemo besede hemoroidi, bradavice in podobno, za kar so ljudje uporabljali beli mleček, ki ga rastlina spusti, ko trgamo ali poškodujemo liste.
5. Kje gre lahko narobe?
Prav na ta beli mleček velja opozoriti: nekateri ljudje so nanj alergični, še zlasti dražeče pa deluje, kadar je koža, ki je bila v stiku z njim, izpostavljena soncu. Ker je figa rastlina sončnega Sredozemlja, ta kombinacija ni prav redka. Snovi, ki to povzročajo, imenujemo furokumarini in rastlino varujejo – očitno kar dobro, ker fig ne škropimo – pred raznimi glivičnimi boleznimi. Največ furokumarinov je zbranih v listih, tudi v koreninah, ampak s temi ne pridemo v stik, nekoliko manj pa v peclju sadeža, tako da se jim čisto izogniti niti ne moremo, mlečka vedno nekaj zaužijemo. Pri nabiranju tudi velja paziti, da nam ne zaide v oči.
Še kuharsko opozorilo: encim, ki ga mleček vsebuje, ficain, se uporablja kot sirilo za mleko, zato je mogoče, da bo sesiril tudi domačo mlečno slaščico, vendar je ta možnost zelo majhna ali pa je koagulacija skoraj neopazna.
Priporočamo še: Poletni koktajli: tako jih pripravijo mojstri
