Gurmanček?

Pri Ludviku smo gosto hrano začeli uvajati pri petem mesecu starosti (po predlogu pediatra). Poskušam kombinirati različno zelenjavo, meso in sadje, a ne več kot tri živila hkrati.

Večino obrokov pripravljam s kuhanjem na sopari (zelenjava, meso in brezglutenska žita), saj želim ohraniti čim več hranilne vrednosti. Posebno pozornost namenjam žitom, pri katerih izbiram polnozrnate izdelke iz ekološke pridelave, ki niso gensko spremenjeni.

Kaj me je presenetilo? To, da mali (še) ni ravno gurmanček. Ne mara na primer bučk in brokolija, zelo rad pa je ovsene kosmiče z banano, polento s krompirjem, korenje in krompir, bučo hokaido in krompir, pastinak in krompir ...

Mislila sem, da bo veliko lažje steklo, je pa res, da smo šele na začetku. Skratka: ni bilo tako, kot je zapisano v mnogih knjigah, zato sem sledila svojim občutkom in njegovemu obnašanju pri jedi. Ker nam kosila niso šla najbolje, sem poskusila z dopoldansko malico. Moj cilj je, da več dni (dva do tri) zapored ponujam isto živilo, da ga res spozna. Pustim tudi, da hrano tipa z rokami in se še na ta način spozna z živilom. Za zdaj je večji cilj, da osvojimo obrok v času kosila.

Kolike

Ker so Ludvika kot novorojenčka mučili hudi krči oziroma kolike, sem svojo prehrano skrbno prilagodila, da mu z dojenjem ne bi povzročala dodatnih prebavnih težav ali nelagodja.

Kaj to pomeni? Opazila sem, da moja prehrana zelo hitro vpliva na njegovo počutje, zato nisem jedla stročnic (fižol, koruza, čičerka, grah ...), česna, kislih stvari (kislo zelje, repa, kumarice, okisana solata ...), mlečnih izdelkov (sladka smetana, skuta, mleko), medu, čokolade in začinjenih jedi (poper, čili, kari), agrumov. Tudi po šestih mesecih še vedno ne jem suhih salam, pršuta, surovih jajc, školjk ...

FOTO: osebni arhiv Neli Selan

Tekočine

Ker dojim, sem zelo pozorna tudi na zadosten vnos tekočine, ki je pomemben za dobro počutje in podporo dojenju. Pri tem si pomagam s pripravo različnih domačih juh, ki jih najraje skuham za več dni vnaprej. Ob skrbi za Ludvika, ki spi zelo malo, mi namreč pogosto zmanjka časa, da bi pripravila obrok zase. Tako hkrati poskrbim za ustrezen vnos tekočine ter vnos pomembnih vitaminov in mineralov.

Najboljši recept? Največkrat sem doslej srebala govejo ali piščančjo juho, z veliko zelenjave in mesa. Pogosto je na jedilniku tudi obara z bleki ali cmočki in neke vrste milijonska juha (simpl ko pasulj; hitra, torej preprosta za pripravo, z vsem, kar mi je ostalo od zelenjave). Naredila sem si tudi juho z bučo hokaido, najbolj pa mi prija cvetačna – včasih cvetačo spečem, drugič prepražim, vedno je super.

Dnevni urnik

Moji obroki temeljijo na uravnoteženi in kakovostni prehrani. Za zajtrk pogosto izbiram hranilno bogata živila, kot so različna semena, oreščki in sveže sadje, občasno pa si pripravim domače energijske ploščice, ki jih vzamem s seboj na sprehod. Trudim se, da je moja hrana čim bolj raznovrstna.

Kako je to videti čez dan? Najprej pojem zajtrk. Skoraj vedno so to kosmiči z jabolkom ali banano in semeni, včasih tudi umešana jajca z ocvirki, kruh, sir, ribja pašteta ... Kosilo je navadno malo bolj poz­no, saj smo na dolgih sprehodih (Ludvik včasih vsaj tam spi). Vzamem pa si med sprehodom tudi čas zase in se ustavim na kakšni kavi. Večerja je potem nekaj lahkega, jogurt ali solata. Kaj pa malica? Vmes pojem sadje, oreščke, kakšno energijsko tablico.

Največji obrok je kosilo, ko pride partner domov, da skupaj pojeva, in tudi takrat se menjava in lahko v miru pojem.

Kje kupujem?

Ker sem trenutno doma, imam nekaj več časa za premišljeno izbiro in nakup kakovostnih živil. Dvakrat na teden obiščem tržnico, kjer kupujem ribe ter sezonsko sadje in zelenjavo slovenskih pridelovalcev. Všeč mi je tudi življenje na tržnici kot tako, zelo rada opazujem ljudi in njihov izbor živil, pogovore ...

Meso dobim od sosedov na Dolenjskem, postrvi tudi od soseda, saj ima najboljšo ribogojnico. Pri izbiri živil se zavestno osredotočam na sezonske, lokalno pridelane in čim manj predelane sestavine.

Je tak način cenejši ali dražji? Tržnica je precej draga, a imajo nekatera živila resnično okus domačega pridelka, kar mi ogromno pomeni. Vsekakor pa kdaj vzamem tudi živila iz trgovine. In seveda: kdaj tudi kaj pozabim ali pa se tisti trenutek, ko sem v trgovini, odločim, kaj bom kuhala.