Od voska do čebulnih olupkov: skrivnosti popolnih pirhov
V krščanski tradiciji jajce predstavlja Kristusovo vstajenje od mrtvih, lupina simbolizira grob, iz katerega je vstal, rdeča barva pa njegovo kri in žrtvovanje. Okrašena jajca, pisanke oziroma pirhi so tako osrednji simbol praznovanja pomladi in Kristusovega vstajenja, njihova poslikava pa ima poleg estetskega tudi simbolni in družbeni pomen. Običaj barvanja jajc sicer sega daleč pred krščanstvo, barvali so jih že v antičnih civilizacijah, in izvira iz starih poganskih obredov, povezanih s pomladjo in naravo. Krščanstvo je simboliko prevzelo in jo povezalo z vstajenjem Kristusa.
Poslikava pirhov je doživela nesluten razmah, ki kaže, da ljudska domišljija nima meja. Ročno spretni ljudski umetniki so razvili bolj ali manj zahtevne tehnike, nekatere zahtevajo izjemno spretnost in potrpežljivost. Seveda pa gre tudi bolj preprosto, jajca lahko zgolj namočimo v izbrano naravno ali umetno barvilo.
Najbolj prepoznavni tradicionalni pirhi so belokranjske pisanice, prekmurske remenke in drsanke ali praskanke, vse narejene po posebnih, mestoma podobnih tehnikah. Za vse je značilna natančna poslikava z različnimi motivi, o katerih bomo spregovorili pozneje, najprej pa si oglejmo tehnike okraševanja.
Z voskom in nožkom
Velikonočna jajca iz Bele krajine, znana kot belokranjske pisanice, so pobarvana z voskom v tehniki, imenovani batik. Okrašena so z geometrijskimi in cvetličnimi motivi, pogosto jim dodajo nabožne in posvetne napise. Belokranjska pisanica je bele, rdeče in črne barve. Poenostavljeno povedano gre postopek takole: najprej na jajce z voskom s posebno pisalko narišejo izbrani vzorec, ki bo po končanem barvanju ostal bel. Jajce potopijo v rdečo barvo iz krep papirja, namočenega v vodi, in jih potem dodatno porišejo še po rdeče obarvanih delih. Sledi kuhanje v črni barvi; če so bila jajca izpihana, jih okrasijo še s cofom rdeče barve, okrašeno jajce pa namažejo z oljem, da se sveti.
V batik tehniki izdelujejo tudi remenke, ki so značilne za Prekmurje. Vzorec prav tako narišejo z voskom, potem pa jajce pobarvajo, nekoč so uporabljali naravne barve, izdelane iz skorje jelše in zelene galice, rdečo so dobili iz krep papirja. Danes uporabljajo tekstilne barve in mizarska lužila. Tradicionalno so remenke izdelovali v dveh ali treh barvah, rdeče-črne, rumeno-rdeče-črne, kasneje še v drugih, predvsem vijolični, zeleni in modri. Motivi so bili preprosti, geometrični in rastlinski, današnji ustvarjalci se pri tem ne omejujejo, zato je motivika še bogatejša. Druga, starejša tehnika izdelave remenk je bolj preprosta, motive na pobarvanem jajcu ustvarijo s praskanjem oziroma škrabanjem, kot pravijo v tistih krajih. Za škrabanje uporabijo oster nož, ki omogoča natančno izdelavo vzorca.
V tehniki praskanja so izdelane tudi drsanke, ki jih izdelujejo v okolici Metlike. Tam jajca skuhajo v vodi, v katerih so se kuhali čebulni olupki, in potem na ohlajena z ostrim nožem praskajo po večini cvetlične motive.
Motivi iz narave in domišljije
Med bolj zanimivimi so pirhi, pobarvani s teranom, ki imajo res poseben videz. V nasprotju z gladkimi pirhi, narejenimi v že opisanih tehnikah, ki jih za sijaj namažejo z maščobo, so v teranu kuhani grobi, nekoliko hrapavi, saj je njihova površina prekrita z drobnimi svetlečimi kristali, ki se izločijo iz vina. Med naravnimi barvili omenimo še rdečo peso, vzorce pa lahko dobimo tudi z odtiskovanjem rastlin, na primer listov ali cvetov.
Na pirhih najdemo tradicionalne motive, ki najpogosteje izvirajo iz narave, vsakdanjega življenja in stare simbolike. Sonce, krogi, križi pa rože, listi in vejice iz rastlinskega sveta, pogosto so slikali tudi peteline ali druge ptice. Danes ne manjka simbolov ljubezni, kot so srčki in inicialke ljubljene osebe; krog motivov je zelo razširjen, za otroke narišemo velikonočne zajčke in piščančke, ne manjka niti abstraktnih in modernih vzorcev.
Preberite še:
Več iz te teme:
Naročite se na e-novice:
- Hrustljava testeninska solata s piščancem, ki je obnorela splet – upravičeno (VIDEO)
- Ljubljančani so nori na te ocvrte žepke – veste, kje jih dobite?
- Od juhice do zapečenih testenin: popoln tedenski jedilnik
- 3 knjige, ki jih bomo brali med prazniki
- Jasna Verčko: mlada Prekmurka, ki »piše« zgodbe o hrani s fotoaparatom
- Prenovljena gorenjska hiša, ki skriva kar tri kuhinje