Ozimnica brez kisa: 9 načinov, kako shraniti poletne pridelke

Marsikomu močan okus kisa preprosto ni všeč, drugi se izogibajo dolgotrajnemu steriliziranju kozarcev, tretji pa bi radi čim bolje ohranili svež okus poletnih pridelkov. Dobra novica je, da je marsikatero zelenjavo, sadje in zelišča mogoče zelo uspešno shraniti tudi drugače. Nekateri pridelki se namreč odlično obnesejo v zamrzovalniku, drugi v kakovostnem olju, tretji pa potrebujejo le hladen in temen prostor – pomembno je le, da za vsako živilo izberemo pravi način shranjevanja.

Bazilike ne vlagamo v kis

Če bi morali izbrati eno rastlino, ki zamrzovanje prenaša veliko bolje kot vlaganje v kis, bi bila to gotovo bazilika, saj njeni nežni listi v kisu hitro izgubijo značilno aromo. Najlažje je, da jo sesekljamo in preprosto razdelimo v modelčke za led. Dodamo ji malo oljčnega olja ali vode, zamrznemo, nato pa kocke shranimo v vrečko. Tako jo lahko tudi sredi zime dodajamo v juhe, testenine ali omake. Druga možnost pa je seveda priprava pesta, ki ga shranimo v manjše kozarčke ali posodice in zamrznemo.

Ste vedeli, da lahko paradižnik tudi zamrznemo?

Če vas ob koncu poletja presenetijo zabojčki zrelih paradižnikov, naj vas nikar ne premami, da bi vse kar takoj spremenili v mezgo. Cele ali narezane lahko namreč brez težav zamrznemo, vedeti je treba le, da po odmrzovanju ne bodo več primerni za solato, bodo pa odlični za juhe, golaže, omake, rižote in enolončnice.

Paprika je veliko bolj vsestranska, kot mislimo

Papriko običajno povezujemo z ajvarjem ali vloženo solato, vendar je odlična tudi za zamrzovanje. Oprano papriko narežemo na trakove ali kocke in jo razporedimo po pladnju. Ko posamezni koščki zamrznejo, jih preprosto stresemo v vrečko in s tem preprečimo, da bi se sprijeli v eno veliko kepo. Tako shranjena nam bo prav prišla pri pripravi rižot, omak, golaža in pečene zelenjave.

Bučke brez kisa? Seveda

Čeprav jih marsikdo vlaga, jih lahko uspešno tudi zamrznemo. Najbolje je, da jih narežemo na rezine ali kocke in minuto ali dve blanširamo, jih na hitro ohladimo v ledeni vodi, dobro osušimo in zamrznemo. Takšne bodo pozimi odlične za juhe, omake, zelenjavne narastke ali rižote.

Namesto v kis, lahko nekatero zelenjavo in zelišča vložimo tudi v olje. FOTO: SimpleImages/

Zelišča v olju so prava mala zakladnica okusov

Oljčno olje je odličen način za shranjevanje aromatičnih zelišč. Rožmarin, timijan, žajbelj ali origano lahko vložimo v kakovostno oljčno olje, ki se bo sčasoma navzelo njihovih arom. Tako pripravljeno olje lahko potem uporabimo za pripravo pečenega krompirja, fokače, testenin ali solatnih prelivov. Pomembno pa je vedeti, da svežih zelišč ali česna, potopljenih v olje, ne shranjujemo pri sobni temperaturi, saj se lahko v njem razvijejo škodljive bakterije. Namesto tega jih raje hranimo v hladilniku in porabimo v razmeroma kratkem času ali pa za pripravo uporabimo popolnoma posušena zelišča.

Nekatere vrtnine za ozimnico najraje preživijo kar v kleti

Vsega ni treba zapirati v kozarce. Buče, krompir, čebula, česen in pravilno shranjena zimska jabolka se najbolje počutijo v hladnem, temnem in zračnem prostoru, kar pomeni, da je shranjevanje v temni suhi kleti super okolje. Takšni prostori so sicer dobra izbira tudi za shranjevanje številnih drugih vrtnin, kot so korenje, rdeča pesa ali zelena. 

Fermentacija: ozimnica, ki jo naredijo dobre bakterije

V zadnjih letih fermentacija doživlja pravi preporod in to z razlogom. Za razliko od vlaganja v kis zelenjava tukaj svojo značilno kislino razvije sama, za kar poskrbijo mlečnokislinske bakterije, ki ob pravih pogojih ustvarijo kislo okolje in poskrbijo za obstojnost. Fermentiramo lahko veliko več kot le zelje in repo, saj se odlično obnesejo tudi korenje, cvetača, redkvice, stročji fižol, paprika, česen in celo kumare.

Rezultat je povsem drugačen kot pri vlaganju v kis – okus je mehkejši, bolj kompleksen, zelenjava pa pogosto ostane hrustljava.

Marmelade niso rezervirane le za sadje

Ko govorimo o ozimnici, marsikdo najprej pomisli na pripravo marmelad, a takšno shranjevanje nikakor ni rezervirano le za sadje. Marelice, breskve, slive, robide, maline ali fige lahko spremenimo v marmelade, džeme ali sadne namaze, vse to pa lahko ustvarimo tudi iz bučk, paradižnikov, buče, korenja in čebule. 

Sušenje ni namenjeno le gobam

Sušilnik za živila ali pečica pri nizki temperaturi prideta prav tudi za številne druge pridelke, kot le za gobe. Tudi paradižnike lahko posušimo in jih nato shranimo v oljčnem olju, jabolka lahko spremenimo v hrustljave krhlje, iz sliv, fig ali hrušk pa pripravimo odlično zimsko zalogo.