Polenta: 5 dejstev, ki jih morate spoznati
Odpri galerijo
A+ A-
Naj vam omogočimo nekaj nostalgije, ki se še kako prileže v tem času, ko smo že malo praznični? Poglejte si posnetek embalaž polente in zdroba in povejte: ali vas ne vrnejo v dobre, stare čase?
Žitova polenta iz kolekcije Zlato polje letos praznuje petdeseti rojstni dan. Tu je pet zanimivosti, ki so presenetile nas.
1. Za kuharje najpomembnejše: klasično polento kuhamo eno uro in se nam vedno prime na dno, instantna pa je gotova v dveh minutah? Kako to?
Smo že nazaj v zgodovini. Tako se je pred petdesetimi leti rodila (in nas nikoli zapustila) ta polenta: v vasici Gradišče pri Kozini so v začetku šestdesetih let postavili veliko sušilnico za sadje in zelenjavo. Kmalu se je pokazalo, da celo preveliko. Tam je stal velik parni kotel, in ko niso več sušili sadja, so ga prebrisano uporabili za – instantiranje zdroba.
Kaj je to? To je postopek, pri katerem se zdrob za kratek čas obdela s paro, razgreto na približno 125 stopinj Celzija, nato posuši z vročim zrakom (180 stopinj) in preseje (pri čemer se ločijo grobe in fine frakcije, zato se vse, kar je pod 0,4 mm in nad 1 mm, izloči). Prehranska in biološka vrednost polente se pri tem ne spremenita, pravijo pri Žitu, tako obdelan zdrob pa zagotavlja pripravo polente v zgolj dveh minutah.
2. Kakšne vrste koruza je za polento najbolj primerna?
Za polento Zlato polje uporabljajo poltrdinko, pravijo, zanjo pa je posebej značilno to, da ima malo rastlinskih maščob, nekje do dva odstotka. Na leto zdaj spakirajo že okrog dva milijona vrečk in ponudba koruze, ki jo uporabljajo, zdaj sega tudi na druga področja: bio polenta iz stoodstotno ekološko pridelanih sestavin, bela polenta iz blažje bele koruze in rdeča oziroma polnozrnata polenta.
3. Je po okusu boljša instantna ali klasična polenta?
Od teh dveh milijonov zavitkov več kot tri četrt odpade na instant polento, kar pomeni, da med nami ni zelo veliko tradicionalistov, ki so pripravljeni ob loncu stati pol ure ali več in ves čas mešati, kajti drugače se zdrob na dnu posode strdi v oklep betonske konsistence (ki je, pssst, sicer največja delikatesa med poznavalci).
Je tako po starem kuhana polenta boljšega okusa? Strogo znanstveno gledano bi morala biti, kajti več časa ima, da se med kuhanjem okusi, ki jih vsebuje, bolj razvijejo. Bodimo pa realni: polenta je tudi jed, ki jo redko jemo v deviški obliki – ponavadi dodamo vsaj maslo in sol že med kuhanjem, na koncu pa konsistenco uravnavamo z raznimi smetanami, pa še ne odnehamo in posežemo tudi po slanini, klobasi, pršutu, zaseki, ocvirkih ali pocvrti čebuli, siru, jajcih, kislem mleku ...
Skratka: finese v okusu so na koncu odvisne od številnih drugih dodatkov. Je pa treba reči, da je to res strašansko uporabna sestavina v kuhinji, pri čemer njen potencial za sladke jedi ostaja še precej neraziskan.
4. Je polenta razširjena povsod pri nas ali je to bolj regionalna jed?
Nekako velja, da se je najmanj prijela med Prekmurci, najbolj tradicionalno pa seveda med Primorci, Italija je namreč tudi smer, od koder je polenta k nam prišla. Smo se pa, zgodovinsko gledano, Evropejci nanjo privajali po svoje in jo v taki obliki, ki že nakazuje današnjo obliko, dočakali šele, ko je Krištof Kolumb iz Amerike uvozil koruzo.
Starodavna evropska ljudstva so razne zdrobe sicer jedla od antičnih časov, od tod tudi latinski izvor imena, vendar niso bili koruzni, ampak so bila to pač zmeta in pokuhana žita in podobno, kar je bilo tedaj poznano in dosegljivo.
Glede na to, da v Žitu Podravki na trg pošljejo dva milijona zavitkov na leto, je dokaj varno trditi, da ga najbrž skoraj ni gospodinjstva, ki je ne bi uporabljal. Takole pa so rasle številke: pred petdesetimi leti je delavka na dan spakirala 360 škatlic instant polente, strojno pakiranje sredi 90. prejšnjega stoletja je doseglo dobrih 4000 vrečk na delavko na dan. Danes, ko je za polento Zlato polje v 90 odstotkih značilna avtomatizirana proizvodnja, je številka narasla že do 12.000 kosov na dan.
5. Katere obletnice je današnja slavljenka praznovala že prej?
Leta 1994, po skoraj 25 letih samostojne proizvodnje, se je polenta skupaj s pšeničnim zdrobom ter ajdovimi in koruznimi žganci pridružila blagovni znamki Zlato polje, ki so jo z riži vzpostavili leta 1990. Od takrat jo poznamo pod imenom polenta Zlato polje.
Priporočamo še: VIDEO: Najpreprostejši piškoti iz treh sestavin, ki se kar topijo v ustih
Naslovna fotografija: Diana Sklarova/Getty Images
Ostale fotografije: Arhiv Žito
Datum Objave: 21.11.2020 ob 07:11