Pravljična čajanka na Barju: to pa je nekaj, kar morate ponoviti za nami

Prišlo nam je na uho, da ste vsi na dopustu, in pograbila nas je velika osamljenost. Da se je še nam kaj dogajalo, smo sami sebi priredili popoldansko čajanko: zvlekli mizo in stole na Ljubljansko barje, napekli, kot po katalogu, sladice, ki so za ta obred obvezne, skuhali močan črni čaj, kupili steklenico mehurčkov ... V tem samo enem popoldnevu smo ustvarili neverjetno veliko spominov, ki nas bodo greli v temačnih zimskih dneh.
Včasih je potrebno tako malo, da dan postane praznik. Bil je navaden torek, sončna luknja v dneh, polnih neviht. Ste opazili, kako je v takih trenutkih svet lepši? Barve bolj žive, sonce toplejše, nebo oprano na 90 stopinj. In prav na tak dan smo postavili svojo staro mizico na jaso blizu gradu Bistra. Vse je bilo čudovito: v ločju nedaleč stran se je pasla košuta in tršate bilke močvirskega rastja so šuštele v lahnem vetru, ki se je dvignil, ko je sonce utonilo za bližnji grič. To je bil popoldanski čaj, ki si ga je vredno zapomniti. Vam povemo, kaj se da na mizo, uradno, pri taki ceremoniji, če bi zamikala tudi vas?


Čaj z mlekom
Seveda smo se navdihovali pri Angležih, ki se tega lotevajo silno resno in tradicionalno. Če vas bodo počitniška pota ponesla na Otok, tam dobite čaj z malo ali veliko ceremonije. Prvega navadno imenujejo cream tea: to je pladenjček, na katerem bosta čajna kolačka, ki jih imenujejo scone. Eden je navadno z rozinami, drugi brez.
Recept, ki smo ga preizkusili mi, je poenostavljen in dobro deluje: cilj je, da so kolački videti visoki, pri čemer se Angleži zanašajo na ogromne količine pecilnega praška, kar nam ni pogodu. Gre za gosto, bolj krhko testo, ki nujno potrebuje dodatke: marmeladka, zaželeno je, da je jagodna, in clotted cream, po naše neke vrste pregreta smetana. To bi dobili, če bi na nizki temperaturi smetano greli na primer v pečici, kakih dvanajst ur. Ker sklepamo, da tega ne bo nihče naredil: pomagamo si s kremnim sirom, maslom ali creme fraiche. Čaj pride na mizo v individualnem čajniku.

Sconsi: na mizi bodo v manj kot pol ure!
- 350 g mehke bele moke
- zavitek pecilnega praška
- dober ščep soli
- 85 g hladnega masla (narežemo na kocke)
- 3 žlice sladkorja v prahu
- 175 ml mleka
- žlička vaniljevega ekstrakta
- žlička limonovega soka
- za premaz
- stepeno jajce
Priprava
- Pečico vključimo na 220 stopinj Celzija.
- V posodo damo moko, sol, pecilni prašek in dobro premešamo.
- Dodamo maslo in mencamo med prsti, da vse skupaj dobi teksturo fino mletih drobtin. Vmešamo še sladkor v prahu.
- Mleko segrejemo do mlačnega, odstavimo ter prilijemo limonov sok in tekočo vaniljo. Dobro pomešamo in damo na stran.
- Zdaj potisnemo v pečico pekač, na katerem bomo kruhke pekli.
- Testeni zmesi prilijemo mleko in premešamo, najbolje kar z ročajem kuhalnice ali vilic, kajti testo bo sprva zelo pocasto.
- Delovno površino poprašimo z nekaj moke in nanjo zvrnemo testo. Z rokami ga na hitro pregnetemo in prepognemo, da bo bolj homogeno, nato potlačimo tako, da dobimo ploščo, visoko približno 4 cm.
- Testo izrezujemo z modelčkom, tradicionalno naj bi bil premera 5 cm, naš je bil manjši in smo dobili kakih 20 skonsov – kar preveč:) Izrezane kroge odlagamo na pripravljen kos peki papirja. Preden zarežemo na novo, je modelček najbolje malo pomočiti v moko.
- Preostalo testo znova oblikujemo v manjšo ploščo in izrezujemo, dokler ne porabimo vsega. Kolačke premažemo s stepenim jajcem in porinemo v segreto pečico. Pečemo jih 10 minut.
Namig: Lahko jih zamrznemo in pred strežbo nekaj minut segrevamo v pečici, ogreti na 160 stopinj Celzija.

Popoldanski čaj
Popoldanski čaj, afternoon tea, pa je nekaj drugega, pravzaprav že skoraj cel obrok. Pri njem vam na mizo postavijo pladenj v treh nadstropjih in ta so točno razdeljena.

1. Na najnižjem krožniku bo več vrst sendvičkov, skoraj vedno so tu kumarični in jajčni, navadno tudi z rakci in lososom. Teh ni težko narediti, uporabi se kar navaden toast. Angleška različica je brez robov, ki se jih obreže s hitrim in odločnim zamahom, mehki kruhek bo hitro zavzel enako obliko. Tu se tudi začne jesti, torej pri slanih prigrizkih.

2. Na srednjem krožniku so tudi ob popoldanskem čaju kolački scones, z marmelado in gosto smetano. To je drugi hod.

3. Na najvišjem pa se navadno razvrstijo različne drobne slaščice in pecivca – tu pa ni več zelo strogih zapovedi. Navadno najdemo biskvitno torto kraljice Viktorije, lahko s smetano in jagodami, kot jo strežejo na Wimbledonu. Mi smo si zaželeli tudi magdalenice, kultno pecivo, ki ga je na mizo zgodovine za vekomaj postavil pisatelj Marcel Proust. Vam priporočamo ta recept, ker je razmeroma preprost – ti ljubki biskvitki vedno naredijo vtis.
Na tem zadnjem krožniku pogosto najdemo tudi znameniti Battenbergov kolač z marcipanom, mi pa smo se odločili za svojo pot: mini tortice, ki bi jih lahko označili za petit four. Če ste kdaj delali ruske kape, se priprave ne boste prestrašili. Izberete lahko svoj najljubši biskvit in ga spečete v pravokotnem pekaču. Tega izrežete s kozarci za penino, nato pa okrogle spužvice prerežete še na pol ter namažete in obmažete s kremo. Mi smo imeli limonov biskvit, za kremo pa smo maskarpone posladkali in osvežili z nekaj žlicami metinega sirupa. Rob smo povaljali še v krokant in na vrh dodali žličko stopljene bele čokolade. Še cvetek mete za dekor in imenitne tortice so nared.

Mehurčki
Na koncu pa: popoldanski čaj nikoli ne mine brez kozarca mehurčkov. Tudi te smo imeli in povzročili so neverjetno radost, ko smo jih nesli, skupaj s sladkarijami in sendvički, še k turistom, ki so tam blizu parkirali svoje avtodome. Še košuta v ločju je dvignila glavo in opazovala, zakaj je nenadoma tak šunder ...


Magdalenice
Preverjeno uspejo. Za 24 večjih biskvitkov. Lahko uporabite tudi manj ali več jajc, a jih vedno stehtajte in odmerite enako količino masla ter moke.
- 180 g jajc sobne temperature (4 manjša jajca)
- 180 g masla in še malo za pekač
- 120 g sladkorja za peko peciva
- ščepec soli
- 2 žlički limonove lupinice
- 180 g gladke moke (namenske moke za pecivo, tip 500 ali 400)
- žlička pecilnega praška
Priprava
- Stehtamo jajca. Maslo raztopimo.
- Jajcem dodamo sladkor in sol ter stepamo približno 3 minute, da masa pobledi in je polna mehurčkov. Dodamo še limonovo lupinico in med stepanjem prilivamo toplo maslo.
- Na vse skupaj presejemo moko s pecilnim praškom in jo ročno umešamo. Posodo pokrijemo s plastično folijo in postavimo v hladilnik za vsaj dve uri, še najbolje bo kar čez noč. Rezultat bo nekakšen gost in »pocast« mousse.
- Če uporabljamo kovinski pekač, ga namažemo z raztopljenim maslom in posujemo z moko. Če uporabljamo silikonskega, ga le premažemo s stopljenim maslom, da biskvit lepo karamelizira, lahko pa ta korak izpustimo.
- Pečico vključimo na 220 stopinj.
- S hladno maso napolnimo vdolbinice pekača do treh četrtin. Ne ravnajte je in čim manj jo drezajte, da boste ohranili mehurčke. Maso, ki je nismo porabili, pokrijemo in vrnemo v hladilnik.
- Magdalenice potisnemo v pečico in pečemo 5 minut, nato temperaturo zmanjšamo na 180 stopinj in pečemo še 6–7 minut, odvisno, kako velike vdolbinice ima pekač. Nared so, ko so zlate barve, rob rahlo porjavi in odstopi.
- Pekač položimo na rešetko za ohlajanje in počakamo minuto ali dve, nato ga obrnemo, da magdalenice popadajo iz njega. Pekač obrišemo in ponavljamo postopek, dokler nam ne zmanjka biskvitnega testa.
Namig: Magdalenice so najboljše še tople, saj so takrat ob robu malce hrustljave, znotraj pa mehke in maslene. Če vam jih kaj ostane, jih nepredušno zaprite in pojejte naslednji dan. Še bolj bodo slastne, če jih boste prelili z limonovo glazuro. Lahko pa jih do polovičke pomočite v belo čokolado in posujete z naribano limonovo lupinico.
In še: Če nimate pekača za magdalenice, uporabite tistega za mini mafine.