Slive niso le pomoč pri prebavi: največ dobrega skriva njihova temna lupina

Sveže ali suhe, modre, vijolične ali rumene – slive so veliko več kot sadež, po katerem posežemo ob zaprtju. V njih se skrivajo vlaknine in dragocene rastlinske spojine, raziskovalce pa še posebej zanima njihov vpliv na presnovo in zdravje kosti.

Ko poleti in v začetku jeseni veje obtežijo temno modri, vijolični ali zlati plodovi, se slivam težko upremo. Nekateri jih najraje pojedo naravnost z drevesa, drugi čakajo, da končajo v marmeladi, cmokih ali pecivu, že generacije pa poznamo tudi najbolj slovito lastnost suhih sliv – njihovo sposobnost, da spodbudijo leno prebavo.

A slive imajo v sebi precej več, kot bi sklepali po njihovi skromni podobi. Raziskave jih uvrščajo med sadje, bogato s fenolnimi spojinami, ki imajo antioksidativne lastnosti, zanimanje znanstvenikov pa sega od prebave in presnove glukoze do zdravja srca, možganov in predvsem kosti. Hkrati raziskovalci opozarjajo, da vseh učinkov, ki se slivam pogosto pripisujejo na spletu, še ne moremo razglasiti za dokazane.

Z branjem nadaljujte na Onaplus.si.