Regrat po francosko: ime, ob katerem se boste nasmejali

Že tavate po travnikih z nožem v roki? Najverjetneje imate v mislih samo eno: nabiranje regrata – ene najbolj uporabnih, zdravilnih in predvsem dostopnih rastlin, ki tako številnim najbolj neposredno prinese pomlad na krožnik.

Beseda, ki razkriva učinek

Humorni del danes zaupajmo Francozom. Pri njih regrat (Taraxacum officinale) imenujejo pissenlit. Kdor je vsaj malo domač v romanskih jezikih, bo hitro uganil, kaj ta nenavadna beseda pomeni. Nanaša se na močno izražen diuretični učinek – po domače povedano pomeni lulanje v posteljo.

Regratovi zdravilni učinki so sicer številni. Deluje kot diuretik, uporabljajo ga tudi kot blag laksativ, zaradi značilnega okusa pa kot rastlinsko grenčico za spodbujanje apetita. Njegovi listi vsebujejo veliko betakarotena, vitamina C in železa – pri slednjem se odrežejo celo bolje kot znamenita špinača.

Levji zob

Francozi so prispevali tudi ime, ki se je pozneje razširilo v angleščino: dent-de-lion, levji zob. Ime se nanaša na značilno nazobčane liste te zeljnate trajnice.

Če vas zanima še latinsko ime: Taraxacum izhaja iz arabske besede tarakhshaqūn, ki označuje grenko zel, officinale pa pomeni zdravilen.

Če regrat pripravimo z bogatimi dodatki, dobimo okusen obrok. FOTO: Špela Ankele

Oslovski gobec iz Lyona

Spet nazaj k Francozom in njihovemu humorju. Prav pri njih najdemo tudi eno najbolj zanimivih imen za jed z regratom. V okolici Lyona je zelo znana solata z nenavadnim imenom oslovski gobec, v kateri se regratu pridružijo slanina in popečene kruhove kocke z nekaj česna.

Regrat kot trajnica uspeva po dobršnem delu sveta, zato ima ta preprosta solata številne različice. Pri nas ga najpogosteje pripravljamo z ocvirki in toplim krompirjem, zelo pogost dodatek pa so tudi trdo kuhana jajca.

5 začimb, zaradi katerih bo regratova solata zares nekaj posebnega

Francozi ga gojijo vse leto

Smo pa Slovenci precej starokopitni pri vztrajanju, da je regrat dober samo v zgodnji pomladi. Pozneje se nam zazdi pregrenak – in resnici na ljubo tudi je. Takrat pa po vrtovih začne rasti domača solata, ki našo potrebo po tej divji zeli precej učinkovito nadomesti.

Francozi so drugačni. Pri njih ljubezen do regrata ne izgine z letnimi časi, zato ga tudi načrtno gojijo. Na trg ga lahko dobijo celo v mesecih, ko pri nas nanj sploh ne pomislimo – od oktobra do marca.

Pogosto ga med rastjo zastirajo in rahlo belijo, s čimer postane izjemno hrustljav, okus pa precej bolj blag. Del grenkobe lahko odpravimo tudi z blanširanjem, zato regrat v kuhinji lahko uporabljamo precej dlje, kot smo vajeni – tudi pozno spomladi ali celo poleti.

Deloindom.si: Regrat že vabi na travnike: komu se ga odsvetuje in zakaj?