Samooskrba: Nimate zemlje, semen ali prostora – ni problema

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v času osamitve pozvalo Slovence, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to čim bolj izkoristijo. S tem bodo poskrbeli za preskrbo z nekaj domače zelenjave in bili manj odvisni od trgovin in dobaviteljev tovrstnih živil. Če ste se odločili, da boste delno samooskrbni, pa nimate pojma, kako bi se stvari lotili, obstaja nekaj preprostih korakov.

Nimate nobenega predznanja

Nikar se ne obremenjujte z občutki, da niste poklicni ali ljubiteljski vrtnar in vam zato zagotovo ne bo nič zraslo. Raje vsako rastlino, ki jo boste poskusili vzgojiti, vzemite kot eksperiment. Če boste letos obrali zgolj eno papriko, vam je eksperiment uspel. Izzive si boste postavljali šele, ko boste obvladali osnove in si zaupali.



Nikar ne mislite, da boste od 20 posajenih rastlin v enem mesecu imeli založen hladilnik. Morda se boste lahko mastili z nekaj listi solate, sicer pa boste na večji pridelek morali počakati nekaj mesecev. In ne pozabite: tudi izkušeni amaterski vrtnarji se srečujejo s slabimi letinami.

Če vas bo sam postopek spremljanja rasti rastlin navdal z občutkom dosežka, potem ste na pravi poti, da vas vrtnarjenje zasvoji.

Nimate semen

Če ste se založili s semeni iz vrtnega centra in ugotovili, da nimate dovolj prostora za setev, ostanke shranite. Semena imajo namreč daljšo življenjsko dobo, kot je navedeno na embalaži. Če semen nimate, se lahko ozrete po svojem domu in hitro jih boste našli dovolj za majhen urbani vrt.

Semena bosta našli v paprikah, ki ste jih prinesli iz trgovine, paradižnikih, kumarah, bučkah, jagodah. Posadite lahko tudi čebulo, ki je ne boste pojedli, pa česen in krompir. Sadike graha lahko vzgojite iz posušenega graha, enako velja za fižol. Sveže začimbe lahko že kupite posajene v lončkih in jim zgolj poiščete primeren prostor doma ter priskrbite primerno oskrbo, da bodo čim dlje uspevale.

Nimate prsti

Vrtni centri so odprti, zemljo pa lahko kupite tudi v večjih trgovinah z živili. Če ste odločeni, da ne boste ničesar kupovali, pa se na sprehodu lahko ustavite ob kakšnem travniku, odstranite zgornjo plast trave in naberete prst. Dodajte ji nekaj lubja za boljšo drenažo in gnojilo. Da boste imeli hranila za svoj urbani vrt, lahko naredite tudi manjši kompostnik – a tega boste lahko uporabili šele prihodnje leto.

Semena in sadike lahko posejete in posadite tudi v cvetlične lončke, v katerih že imate cvetlice. Prej preverite ali so omenjene cvetlice primerne »sosede« zelenjave, ki jo želite posaditi ali posejati.

Nimate prostora

Balkon, stopnice, manjša terasa ali kar okenska polica. Kjerkoli v stanovanju imate bolj svetel kotiček, bo ta odlično mesto za vzgojo zelenjave. Na okenskih policah, ki gledajo na jug, boste lahko vzgojili paradižnike, zelišča, čilije in nizek fižol. Na bolj senčnih okenskih policah pa vam bodo uspevali solata, poprova meta, koriander in navadna kislica.



Ne pozabite – vse bolj priljubljeni postajajo tudi vertikalni vrtovi. Vertikalni vrt bodo ustvarile rastline, ki plezajo, kot so fižol, grah, bučke in kumarice.

Nimate lončkov

Če nimate primernih lončkov za sajenje, pozvonite pri kakšni sosedi, za katero veste, da je navdušena nad sobnimi rastlinami. Uporabite pa sicer lahko prav vse: embalažo iz trgovine, vedra, steklene kozarce. Poskrbeti morate le za dobro drenažo, da korenine v prevlažni zemlji ne bodo začele gniti.

Preberite tudi: Vse, kar morate vedeti, preden na balkonu posadite baziliko

Naslovna fotografija: Getty Images