Sivka: kako prepoznamo tisto, ki je primerna za uporabo v kuhinji
Ker Koper letos praznuje 1500 let, so posamezni gostinci pripravili nekaj okusov, s katerimi bodo zaznamovali obletnico. Kot je pojasnila Sara Vidic z Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, so zasnovali limonado in koktajl sv. Nazarija, ki sta poimenovana po zavetniku mesta, sladico santorio, ki je ime dobila po znamenitem zdravniku Santoriju Santoriju, rojenem v Kopru, piškote busollaije ter druge dobrote, ki bodo obudile duha preteklosti. Ponudba vključuje tudi sivko, ki je veljala za klasje sv. Nazarija, zavetnika mesta. Kakšni si bili predlogi, kako lahko sivko vključimo v kulinariko?
Ena za kuhanje, druga za kozmetiko
A najprej ključno vprašanje: je vsa sivka primerna za kuhanje? Jana Bergant, ki na posestvu Bonistra v Krkavčah pri Kopru goji tudi to aromatično rastlino, uvodoma pojasni: »Sivko v grobem razdelimo na dve vrsti, latinsko poimenovani Lavandula angustifolia in Lavandula x intermedia. V zadnjem času se je prve prijelo ime sivka, celo prava sivka, medtem ko drugo imenujejo tudi lavandin. Tradicionalno ime sivka izhaja iz te druge, torej Lavandula x intermedia, saj cveti zelo nežno vijolično in postane sivkasta, grmi so večji. Lavandula angustifolia pa je običajno intenzivno vijolične barve - torej takšna, ki nam je znana iz Provanse. Pri obeh poznamo več sto različnih podvrst. Zelo pomembno je, da vemo, za katero vrsto gre, saj sta si glede uporabe in delovanja precej različni. To lahko opazimo po vonju, obliki rasti, predvsem pa s kemijsko analizo.«
Bergantova podaljša misel h kulinariki: »Ena od ključnih razlik med njima je ta, da istrska sivka vsebuje okoli 30 odstotkov kafre, prava sivka pa skoraj nič. Seveda so pomembne tudi druge kemijske spojine, zaradi katerih je prava sivka bolj prijetnega okusa in manj intenzivnega, bolj parfumskega vonja. Prava sivka je torej primerna za uporabo v kulinariki, saj je njen okus v različnih jedeh in pijačah prijeten, aromatičen. Istrska sivka oziroma Lavandula x intermedia pa je primerna za insekticid, saj odganja komarje, molje, pa tudi kot dišava za v omare, vključuje se v pralna sredstva in mila, kajti ima tudi zelo intenziven in svež vonj in bistveno več eteričnega olja. Če bi naredili sirup iz istrske sivke, bi imeli občutek, kot da pijemo na primer milo.«
Za sladice, pijače in čaje
Ravno sirup je tisti, ki ga za domače potrebe v zadnjih letih pripravlja tudi sogovornica: »Tudi sami smo bili dolgo veliki skeptiki uporabe sivke v kulinariki, a ko smo poskusili recept za sirup, ki nam ga je posredovala Sanja Sirk, tekmovalka 5. sezone oddaje MasterChef Slovenija, smo bili nad okusom navdušeni. Letos smo ga naredili nekaj več, pomagal nam je praktikant Lenart Hafner, študent sredozemskega kmetijstva na univerzi na Primorskem. Iz druge, istrske sivke pa proizvajamo hidrolat in eterično olje.« Kot je še dodala Jana Bergant, lahko pravo sivko uporabimo tudi v različnih kulinaričnih izdelkih, predvsem v sladicah, pijačah in čajih.
Kam na sivkine dobrote v Kopru?
Sicer pa so nam v Kopru še pojasnili, da je v Kavarni Triglav, ki spada pod okrilje Grand Hotela Koper, naprodaj tortica s sivko, medtem ko v kavarni in slaščičarni Golden Loggia sredi starega mestnega jedra strežejo različne napitke s to dišavnico. »V alkoholni koktajl nazarij poleg sivkinega sirupa vključimo še limetin sirup in limetin sok, prosecco in vodko, v brezalkoholnega pa so poleg sivkinega sirupa dodani limetin sok, brezalkoholni džin in mineralna voda. V ponudbi imamo tudi limonado s sivko in rožmarinom, kot tudi lagroni - to je podoben priljubljenemu negroniju, a vanj dodamo še sivko,« je zanimive odtenke, ki so to poletje med gosti zelo priljubljeni, opisala Lorela Dobrinja, lastnica Golden Loggie.
Priporočamo tudi