Sončni sirupi iz sladkorja in zelišč: stara domača skrivnost, ki deluje še danes

Priprava sirupov s pomočjo sonca je stara metoda, pri kateri rastline ali sadje zasujemo s sladkorjem in pustimo, da narava opravi svoje. Najpogosteje tako pripravljamo sirupe iz smrekovih in borovih vršičkov, bezgovih cvetov, trpotca, mete, melise in različnega sadja. Postopek je zelo preprost, v stekleni kozarec v plasteh nalagamo izbrano sestavino, ki jo zasuvamo s sladkorjem in postavimo na toplo mesto. Po nekaj tednih se sladkor spremeni v gost sirup.

Glavni proces, ki povzroči nastanek sirupa, je osmoza. Pri tem sladkor iz rastlinskih celic izvleče vodo, ta pa ga začne raztapljati. Hkrati se v nastajajoči sirup izločajo aromatične snovi, eterična olja, kisline in druge sestavine, ki mu dajejo značilen okus. Takšen je idealen potek, a pri naravnih procesih gre hitro kaj narobe. Lahko se zgodi, da po nekaj dneh ali tednih razočarani ugotovimo, da so rastline splesnele, sladkor se noče raztopiti, vse skupaj pa neprijetno zaudarja. Da bi to preprečili, moramo upoštevati nekaj pravil. Za uspeh je pomembno predvsem pravilno razmerje med sladkorjem in rastlinami. Pri večini receptov se dobro obnese razmerje ena proti ena po teži, torej kilogram zeli na kilogram sladkorja.

Bezgovega lahko naredimo tudi brez kuhanja. FOTO: Kate Wieser/Getty Images

Sladkor ni le za sladkost

Sladkor ni pomemben le zaradi sladkosti, temveč tudi ali predvsem zato, ker deluje kot naravni konzervans. Če sladkorja ni dovolj in deli rastline štrlijo iz njega, tvegamo plesen. Pomembno je, da je kozarec povsem čist, težave lahko povzročijo tudi mokri ali poškodovani deli rastlin. Neprijeten vonj je znak, da so se razvili neželeni mikroorganizmi. Nekateri poročajo, da je pomembna tudi kakovost sladkorja, saj da se nekateri slabše topijo. Skratka, za dober sirup potrebujemo zdrave in suhe rastline, čist kozarec ter dovolj sladkorja, da bodo rastline ves čas pokrite s sladkorjem oziroma pozneje s sirupom. Seveda ne smemo pozabiti na toploto, ki je potrebna za raztapljanje.

Sonce ni glavni dejavnik, a proces pospešuje. Toplota segreje kozarec, zato se sladkor hitreje raztaplja, osmoza poteka intenzivneje. Povejmo še, da se pri zmernih naravnih temperaturah ohranijo številni encimi in aromatične snovi, ki bi jih višje temperature med kuhanjem uničile. Po drugi strani pa s kuhanjem uničimo tudi škodljive mikroorganizme, ki lahko povzročijo, da se sirup pokvari. Namesto sladkorja lahko uporabimo tudi med, pravzaprav je še boljši, saj vemo, da je vsestransko koristen za zdravje. 

Z medom bo še bolj zdrav. FOTO: Alexandr Kolesnikov/Getty Images