Tako prerežemo piščančje prsi, da bodo hitreje pečene in ostale sočne

Piščančje prsi so hvaležna, a tudi nekoliko nehvaležna izbira za peko na žaru. Ker vsebujejo malo maščobe, se lahko njihova zunanjost že lepo zapeče, medtem ko je debelejši srednji del še premalo pečen. Če jih pustimo na vročini nekoliko dlje, pa meso hitro postane suho in pusto.

Rešitev se skriva v načinu, kako jih prerežemo. Običajno piščančje prsi razpremo kot knjigo oziroma metuljčka, vendar je lahko tako pripravljen kos na nekaterih mestih še vedno precej debel. Tokrat bomo vanje najprej zarezali po sredini, nato pa iz osrednje zareze naredili še po en vodoraven rez v levo in desno. Nastala zavihka se odpreta kot polkna, prsi pa se razširijo v večji, tanjši kos.

Takšna priprava nima le praktične prednosti. Ker so mišična vlakna prerezana na več mestih in potekajo v različnih smereh, je meso po peki prijetnejše za ugriz, robovi pa se zapeljivo zapečejo. Marinada iz limone, česna, oljčnega olja in svežih zelišč poskrbi še za svežino ter izrazito poletno aromo.

Piščančja piccata: hitri zrezki v kremasti omaki s kaprami (VIDEO)

Kako pravilno prerezati piščančje prsi

Piščančje prsi položimo na desko z gladko stranjo navzdol, debelejši del naj bo obrnjen stran od nas, koničasti pa proti nam. Po dolžini na sredini naredimo globoko zarezo, vendar mesa ne prerežemo do deske. Zarezo nekoliko razpremo, rezilo obrnemo vzporedno z desko in iz nje zarežemo proti levi. Tudi tokrat pazimo, da mesa ne prerežemo do konca. Enako ponovimo še proti desni. Tako dobimo dva zavihka, ki ju odpremo navzven kot polkna. Z dlanjo nežno potolčemo po debelejših in grbinastih delih, da je kos čim bolj enakomerno debel. Mesa ne tolčemo premočno, saj ga ne želimo raztrgati. Prsi ne bodo popolnoma simetrične, a prav nepravilna oblika omogoči, da se tanjši robovi lepo zapečejo, sredina pa ostane sočna.

Mariniramo meso

Piščančje prsi položimo v marinado ter jih z vseh strani dobro obrnemo in natremo. Če jih bomo spekli takoj, jih pri sobni temperaturi mariniramo najmanj 15 minut. Lahko jih tudi pokrijemo in za največ štiri ure postavimo v hladilnik. Pred peko jih ni treba dolgo ogrevati na sobno temperaturo – iz hladilnika jih vzamemo, ko začnemo segrevati žar.

Ostanke lahko v zaprti posodi v hladilniku hranimo do pet dni. Hladne, na tanko narezane piščančje prsi so odlične tudi v solatah, sendvičih in tortiljah. FOTO: SimpleImages/Getty Images

Žar segrejemo

Žar segrejemo na nekoliko višjo srednje močno temperaturo. Pravilno je segret, ko lahko dlan približno 12 centimetrov nad rešetko zadržimo od tri do pet sekund. Rešetko očistimo in jo s pomočjo prijemalke obrišemo s papirnato brisačo, ki smo jo rahlo prepojili z oljem.

Piščanca spečemo

Piščančje prsi skupaj z marinado, ki se jih še drži, razporedimo po rešetki v enem sloju. Na plinskem žaru jih pečemo pokrite. Na prvi strani jih pečemo od tri do pet minut, da se spodnja stran izrazito zapeče in meso zlahka odstopi od rešetke. Nato jih obrnemo ter pečemo še dve do tri minute.

Piščanec je pečen, ko je meso v najdebelejšem delu belo in neprosojno, a še vedno sočno. Pečene prsi prestavimo na krožnik in jih pred rezanjem pustimo počivati približno pet minut.

Kaj pa, če nimamo žara

Piščančje prsi lahko pripravimo tudi v litoželezni ponvi ali ponvi z žarastim dnom. Dobro jo segrejemo na močnem ognju in jo narahlo premažemo z oljem. Meso po potrebi pečemo v več izmenah, da ponve ne prenatrpamo. Obrnemo ga šele, ko se lepo zapeče in brez težav odstopi od dna.

Zakaj meso ostane sočno

Tanjši in enakomernejši kos potrebuje precej manj časa za peko kot cele piščančje prsi. Ker ni debelega sredinskega dela, nam ni treba čakati, da se toplota prebije do notranjosti, medtem ko se zunanje plasti že izsušujejo.

Pomembno je tudi, da mesa ne obračamo prezgodaj. Ko je spodnja stran dovolj zapečena, bo sama odstopila od rešetke. Po peki naj piščanec še nekaj minut počiva, da se sokovi umirijo in se ob rezanju ne izlijejo takoj na desko.