V kuhinji nisem želela stenskih ploščic – izbrala sem rešitev, ki se je izkazala za popolno

Pri prenovi naše stare kraške hiške sem ugotovila, da je včasih najtežje sprejeti tiste odločitve, za katere mislimo, da bodo najbolj preproste. Pri meni se je zataknilo pri stenskih ploščicah v kuhinji. 

Tla v naši kuhinji imajo namreč precej izrazit retro vzorec, zato sem ob iskanju kuhinjskega ozadja hitro začutila, da bo prostor postal vizualno preglasen, če dodam še močno stensko keramiko. Tedne (dobesedno tedne!) sem posvetila vzorcem ploščic, shranjevala fotografije, odpirala pinterest in se vedno znova vračala k temu, da me nič prav zares ne prepriča. Vse je bilo preveč moderno, preveč rustikalno, preveč trendovsko ali pa preprosto preveč vsega. Hotela sem nekaj, kar bi pustilo kuhinji dihati. Nekaj, kar ne bi bilo kot pinterest trend leta 2025, ampak kot kuhinja, v kateri lahko dejansko živiš, kuhaš marmelado in poleti na hitro režeš paradižnike z vrta.

In potem sem sprejela odločitev, ki so jo številni označili za nadvse tvegano (tati, tebe gledam), in namesto ploščic steno pobarvala z lateks barvo.

Namesto ploščic lahko v kuhinji uporabimo lateks barvo. FOTO: Morten Falch Sortland/Getty Images

Idejo sem prinesla iz stare kopalnice

Lateks barvo sem deloma že poznala, ker sem jo pred leti uporabila v kopalnici prejšnjega stanovanja. Takrat me je presenetilo predvsem to, kako odporna je bila proti vlagi in kako dobro se jo je dalo čistiti. In če je več kot deset let odlično služila kopalnici, sem verjela, da se bo super obnesla tudi v moji novi kuhinji.  Danes, približno pol leta kasneje, lahko povem, da je to verjetno ena mojih najboljših odločitev pri prenovi.

Kuhinja je precej bolj živa, kot si mislimo

Ko načrtujemo kuhinjo, pogosto razmišljamo zelo estetsko. Kakšen pult bomo izbrali. Kakšne fronte. Kakšne ročaje. Potem pa se v prostor dejansko vseli življenje in marsikatero (na videz lepo) odločitev obžalujemo. V trenutkih, ko borovnice začnejo škropiti po steni, ko češnje spustijo svoje madeže in ko paradižnikova omaka ob mešanju pristane precej dlje od lonca, nam drobne fuge na steni, reliefne ploščice in kuhinja visokega sijaja verjetno ne naredijo nobene usluge, predvsem pa nam velikokrat vzamejo voljo in strast do ustvarjanja jedi, ki so prav temu namenjene.

A v moji kuhinji se je v zadnje pol leta naselilo prav to. Ta stena je namreč preživela že precej več, kot sem pričakovala. Na njej so končali paradižniki, borovnice, olje, češnje in drugi trenutki ustvarjalnega kaosa, o katerih med prenovo kuhinje običajno ne razmišljamo. In do zdaj sem še čisto vse brez težav obrisala z mokro krpo.

Površina se ne maže, barva se ne lušči in stena je še vedno praktično enaka kot prvi dan.

»Želela sem kuhinjo, ki bi preživela življenje.« FOTO: Kaja Berlot

Lateks barva ni običajna stenska barva

Veliko ljudi ob besedi pobarvana kuhinjska stena še vedno pomisli na klasične notranje barve, ki postanejo že po nekaj čiščenjih polne sledi, z brisanjem pa vse skupaj le še bolj zapackamo. Lateks barve so druga zgodba.

Gre za bistveno bolj odporne in pralne premaze, ki jih proizvajalci pogosto priporočajo za bolj obremenjene prostore, kot so kuhinje, kopalnice, hodniki ali otroške sobe. Njihova največja prednost je prav v tem, da prenesejo precej več vlage, čiščenja in vsakodnevne obrabe kot običajne zidne barve.

Pri svoji kuhinji sem nanesla štiri sloje, predvsem na delu med omaricami in pultom, kjer sem vedela, da bo površina najbolj obremenjena. In zanimivo, kljub obilnemu premazu mi je je ostalo še precej. Kar pomeni, da lahko steno čez nekaj let preprosto osvežim brez razbijanja keramike, fugiranja ali večdnevne prenove.

»Strah me je bilo, da bi bilo s stenskimi ploščicami v kuhinji vsega preveč.«FOTO: Kaja Berlot

Seveda pa takšna rešitev ni za vsakogar

Če v kuhinji vsak dan intenzivno cvremo ali imamo zelo izpostavljeno steno neposredno ob močnem plinskem gorilniku, so ploščice ali drugi zaščitni materiali verjetno še vedno boljša izbira. Tudi pri lateks barvi je pomembno, da je podlaga dobro pripravljena in da uporabimo kakovosten premaz. 

Bi to naredila še enkrat?

Vsekakor! Brez razmišljanja. Še posebej v hiši, kjer nisem želela, da bi kuhinja delovala preveč sterilno. Hotela sem prostor, ki bo prenesel življenje. Kuhanje. Poletje. Sadje z vrta. Kaos. Otroško packanje. In več resničnosti kot popolnosti. In kar mi je pri tej steni najbolj všeč, je to, da ni videti, da bi se preveč trudila, da bi bila videti popolno, ampak samo tiho opravlja svoje delo.