Vodič po funkcijah pečice: za hrustljav krompirček, sočen biskvit in mehko meso

Današnje pečice znajo skoraj vse, od počasnega dušenja mesa do hrustljave zapečenosti, a pod pogojem, da jim znamo povedati, kaj želimo od njih. Kako jih uporabljati tako, da bomo z njihovo pomočjo kuhali kot pravi Masterchefi, je v enem od svojih posnetkov razkril zmagovalec tega kulinaričnega izziva – Luka Pangos.
1. Klasično gretje: zgoraj in spodaj
»Tole je osnovna funkcija, s katero ne moremo nikoli zgrešiti, ker greje zgoraj in spodaj. Najbolj primerna je za enakomerno in stalno toploto, zato je odlična za počasno peko pri nižjih temperaturah in mokre jedi, kot je na primer biskvit,« je povedal.
Kdaj jo uporabimo:
- pri tortah, biskvitih, poticah, kruhu, pitah, narastkih;
- pri počasni peki mesa, kjer želimo mehko sredico in enakomerno barvo.
2. Ventilacijska peka
»Uporabimo jo, ko imamo v pečici več pladnjev hkrati in želimo enakomerno peko, saj enakomerno razpiha toploto po celi pečici. Ker dodatno izsuši površino hrane, prej pride do karamelizacije. Primerna je za pripravo piščanca s kožo ali pa za enakomerno pečene piškote,« razkriva in dodaja, da moramo biti pri tej funkciji pazljivi le na to, da je temperatura višja za 10 do 20 stopinj, zato jo moramo prilagoditi receptu.
Kdaj jo uporabimo:
- ko imamo v pečici več pladnjev hkrati (piškoti, meringe, krekerji);
- za pečeno zelenjavo, krompir, meso, ribe;
- za peko zamrznjenih izdelkov (pomfrit, listnato testo).

3. Žar
»Tale funkcija je primerna za trenutke, ko želimo peko hrane brez tega, da bi ogreli celo pečico, saj zgornje grelo dejansko dobi večjo moč. Odličen je za gratiniranje, finiširanje kože piščanca ali pa dodatno karamelizacijo pečenk, če želimo več barve.«
Kdaj ga uporabimo:
- na koncu peke, da dobi jed barvo in teksturo;
- za zapečeno površino na gratiniranih jedeh (lazanja, musaka, krompirjev gratin);
- za popečene toaste, topljene sire ali hitro »zapeko« piščanca.
Številne pečice imajo tudi funkcijo žara z ventilatorjem, s katero še dodatno povečamo moč žara in poskrbimo za enakomerno zapekanje ter dodatno izsuševanje skorjice. »Jaz na tem programu spečem perutničke, ker se na tak način popolno zapečejo, ampak ne prepečejo,« je še povedal.
4. Spodnji grelec
Ta funkcija je pogosto spregledana, a v resnici reši marsikatero pito, ki je zgoraj zapečena, spodaj pa surova. Toplota prihaja samo z dna, kar zagotavlja lepo, suho in hrustljavo dno.
Kdaj jo uporabimo:
- za pite, pice, quiche, tart, kruh;
- za ponovno pogrevanje jedi, ki jih ne želimo zapeči od zgoraj.
5. Ventilacija + zgornji/spodnji grelec
To je »zlata sredina« sodobne peke, saj ventilator poskrbi, da se toplota enakomerno porazdeli, grelca pa dodata stabilno osnovno toploto. Rezultat so lepo zapečene jedi, ki ostanejo sočne in se ne presušijo.
Kdaj jo uporabimo:
- za piščanca, svinjsko pečenko, ribe, rebra;
- za pečeno zelenjavo, krompir, testeninske jedi v pečici (lazanja, makaroni s sirom).
Položaj pladnja je pomemben
Luka prav tako poudarja, da je za dobro peko pomembna tudi pozicija pladnja znotraj pečice. »Če so pladnji postavljeni bližje žaru, bo na hrani bolj intenzivna toplota, hitreje se bo zapekla, ampak tudi manj enakomerno, kar pomeni, da se lahko zažge. Dlje, kot so od žara postavljeni pladnji, počasneje bo hrana dobivala barvo, bo pa peka veliko bolj enakomerna,« je še povedal.
Triki, ki nam pridejo prav:
Katera funkcija je najbolj primerna za peko kostanja v pečici?
Luka priporoča uporabo funkcije žara z ventilatorjem, s tem da je pladenj postavljen na drugo raven od zgoraj navzdol. Pečemo ga na približno 240 stopinjah, da se malo ožge. Pred peko v pečici kostanj pokuhamo ali ga namočimo v vodi, saj bo tako bolj sočen in lepše se bo lupil.
Kaj pa pica?
Če pečemo pico v običajnem pekaču, Luka priporoča funkcijo ventilator zgoraj/spodaj, pekač pa na najnižjem vodilu. Na tak način bo dno prej zahrustalo, sir pa se ne bo zažgal.