Odprta Kuhinja

Vrt po poplavah: kaj bi bilo dobro posaditi za čiščenje prsti

ni podpisa
Odpri galerijo
A+   A-
Ajda, čudovita rastlina, nam bo spet prišla prav, tokrat za čiščenje prsti, ki je morda onesnažena zaradi poplave.


Nedavne poplave bodo še dolgo puščale grenkobo v nas, celo pri stvareh, ki so nam sicer v veselje in uteho pred vsakdanjimi skrbmi. Vrtičkarjenje in uporaba doma pridelane zelenjave sta za številne Slovence na prvem mestu, ko gre za vprašanje, kako združiti prijetno s koristnim. Tudi mi, ki pišemo o hrani, kar naprej poudarjamo, da je doma pridelana zelenjava največja kakovost, ki si jo lahko privoščimo.

Uničujoče poplave so marsikje zalile ne le njive pravih kmetov, ampak tudi vrtičke, kjer so morda dozorevali jajčevci, odnesle so neizčrpen vir domačih bučk, uničile paradižnike, razcefrale sadike radiča, ki bi bil naša solata pozimi. Kako ravnati, kaj od tega je na krožniku še varno?

Katja Rebolj priporoča rastline za fitoremediacijo. Zelenjave pa pri njih letos več ne bo. (Foto: Sonja Ravbar)
Katja Rebolj priporoča rastline za fitoremediacijo. Zelenjave pa pri njih letos več ne bo. (Foto: Sonja Ravbar)

Smernice službe Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ljubljana


»Zelenjava je lahko kontaminirana s fekalnimi bakterijami, kot so Escherichia coli in tiste iz rodu Shigella, s paraziti, denimo iz rodov Cyrptosporidium in Gardia, z virusom hepatitisa kot tudi s kemikalijami, pesticidi, motornimi olji, težkimi kovinami in podobno. Vse to ogroža naše zdravje in je nevarno za uživanje. Bakterije in parazite lahko uničimo s prekuhavanjem, preostalega pa ne. Zelenjavo, ki se konzumira sveža in je bila dlje v stiku z onesnaženo vodo, zavržemo v biološke smeti, ne na kompost. Rastline, ki imajo do tehnološke zrelosti vsaj štiri tedne, pustimo na njivah. Korenovke (korenje, krompir, repa, koleraba) poberemo, ko je njiva suha, in skladiščimo samo zdrave pridelke,« priporočajo.

Večji kmetje bodo verjetno izkoristili možnost in zelenjavo, za katero niso povsem prepričani, ali je primerna za uživanje, poslali na analizo. V vsakem primeru pa bomo posledice vseh ujm, ki so se letos spravile nad Slovenijo, čutili tudi na krožniku in v denarnici, saj je bila količina pričakovanih pridelkov že po prejšnjih nevihtah močno okleščena, kar pomeni, da bo vse še dražje.

Ajda je primerna za čiščenje prsti. Pridelek odstranimo v rjavi zabojnik. (Foto: Oleg Marchak/Getty Images)
Ajda je primerna za čiščenje prsti. Pridelek odstranimo v rjavi zabojnik. (Foto: Oleg Marchak/Getty Images)

Ajda iz zemlje izvleče težke kovine in toksine


Poplava je zalila tudi vrt Katje Rebolj, naše sodelavke in poznavalke užitnega divjega rastlinja. Takole, pravi, se bodo težave lotili pri njih: »Zelenjavo in zelišča bomo vrgli stran in tega letos torej ne bomo več imeli, niti pleveli še ne bodo uporabni. Spomladi bomo lahko startali na novo, potem ko bomo zdaj odstranili zgornjo plast zemlje in posejali ajdo za fitoremediacijo. Ajda, pa tudi veliko drugih rastlin za remediacijo, iz zemlje izvleče težke kovine in toksine, ki so prišli od fekalne ali z drugimi snovmi onesnažene vode. Nekaj teh snovi se pretvori v neškodljivo obliko, nekaj pa jih še vedno ostane škodljivih. Zato je treba takšno ajdo potem odstraniti v rjavi zabojnik. Ne sme se je odložiti na kompost, ker s tem škodljive snovi le zakrožijo po vrtu. Vse to so preventivni ukrepi. Prsti nismo dali testirati, ampak je to ustaljena praksa pri kontaminacijah rodovitne zemlje,« pravi Katja Rebolj, po izobrazbi doktorica biokemije.
Priporočamo še: Med zelišči z Mirjam Grilc: najboljša zeliščna mešanica za umešana jajca (VIDEO)

Naslovna fotografija: Jurgute/Getty Images
Datum Objave: 15.8.2023 ob 08:08

Več iz te teme:

ajdavrtpoplave

Naročite se na e-novice:

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder ReščičLjubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiranja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.