Za rojstni dan nisem pekla čevapčičev: pripravila sem poletni meni, o katerem so gostje govorili še naslednji dan

Ko sem začela razmišljati o jedilniku, sem vedela predvsem eno stvar: da ne želim stati ob žaru, medtem ko se gostje zabavajo brez mene. Želela sem si dolgih pogovorov ob mizi, kozarca vina v roki in večera, ki ga bom preživela med prijatelji, ne pa v kuhinji. Zato sem si zadala precej preprost cilj – pripraviti jedi, ki so drugačne, okusne, privlačne za oko in predvsem takšne, da jih lahko v veliki meri naredim že pred začetkom zabave.
Namesto klasičnega žara, mesa in krompirjevih solat sem sestavila poletni meni, poln zelenjave, barv, kremastih namazov in svežih zelišč ter pri tem uporabila nekaj viralnih receptov, ki sem jih že dolgo želela preizkusiti.

Ob prihodu gostov: gaspačo z breskvijo
Prva stvar, ki je pričakala goste, so bili majhni kozarčki ledeno hladnega gaspača z breskvijo. Osnova je bila klasična španska juha iz paradižnika, kumare, paprike, česna in oljčnega olja, le da sem v mešanico dodala še dve zreli breskvi na 600 g paradižnikov. Če vas kombinacija skrbi, naj vas kar takoj potolažim, da breskve v jedi ne prevzamejo glavne vloge, temveč juhi dodajo nežno kremnost in prijetno poletno svežino. To je torej eden tistih receptov, pri katerih gostje najprej nekoliko presenečeno dvignejo obrv, po prvem požirku pa takoj vprašajo za recept.
Zelenjavna plošča, ki je izginila hitreje od čipsa
Za tole zelenjavno ploščo sem navdih našla v estetsko postreženih zelenjavnih krožnikih, kakršne smo lahko opazovali v seriji Meghan Markle. Namesto da bi zelenjavo postavila na mizo kot obvezni spremljevalni element, sem ji tako namenila glavno vlogo in na velik pladenj razporedila korenje, zeleno, kumare, rdečo in rumeno papriko ter domače redkvice. Te sem na srečo lahko postregla kar z listi vred, saj so ustvarile čudovit vrtni videz.
Poleg zelenjave sem pripravila tri različice humusa: z baziliko, z liofiliziranimi malinami in s karijem. Priznam, da sem okuse izbrala predvsem zaradi barv, ker sem jih želela na krožnik nanesti kot barve za slikanje, če pa se vam ne ljubi pripravljati treh različic, bo popolnoma dovolj tudi klasičen humus iz trgovine.

Pica lubenica
Če obstaja jed, ki vedno sproži pogovor, je to zagotovo pica lubenica. Lubenico sem narezala na velike okrogle rezine, kot bi rezala pico, nato pa jo obložila s feta sirom, tanko narezano rdečo čebulo, ščepcem čilija in lupinico limone. Rezultat je drugačen, sladek, slan, pekoč in osvežilen hkrati.

Dimljen losos na kremnem siru
Ker vedno rada pripravim nekaj, kar deluje elegantno, čeprav je v resnici zelo preprosto, sem postregla tudi dimljenega lososa na kremnem siru. Na krožnik sem s hrbtno stranjo žlice razmazala kremni sir, nanj položila rezine lososa, vse skupaj pa zaključila z drobno sesekljano rdečo čebulo, koprom, lupinico limone in nekaj kaprami. Tale jed je moje goste popolnoma sezula in še danes sem si hvaležna, da sem pripravila dva krožnika in ne le enega, kot sem sprva načrtovala.

Popečene breskve na burati
Ko so prvi krožniki začeli samevati, sem na mizo prinesla še eno izmed svojih najljubših poletnih kombinacij. Na kremasto burato sem položila popečene breskve, vse skupaj pa zaključila z balzamično glazuro in sesekljanimi pistacijami. To je jed, ki je hkrati rustikalna in elegantna, je ravno prav preprosta, da jo pripravimo doma, in ravno prav posebna, da se znajde na praznični mizi.
Viralna stepena feta
O tej jedi smo pred časom pisali tudi na našem portalu – in že od takrat je ne morem spraviti iz misli. Feta sir sem zmiksala z grškim jogurtom, oljčnim oljem in sveže mletim poprom. Mešala sem tako dolgo, dokler nisem dobila gladke, svilnate kreme. Namazala sem jo na krožnik in prelila z medom ter posula s pistacijami.

Zvezda večera: azijski burito s teriyaki piščancem
Čeprav je bilo na mizi veliko jedi, so naslov največje uspešnice večera odnesli azijski buritosi. Pripravila sem jih iz popečenih riževih listov, ki postanejo neverjetno hrustljavi, skoraj kot čips.
Za nadev sem uporabila:
- 500 g piščančjih stegen brez kosti,
- 4 žlice teriyaki omake,
- 2 spomladanski čebuli,
- 1 žlico sezama
Piščanca sem narezala na majhne koščke in ga na hitro popekla na visoki temperaturi. Ko je dobil lepo zlato skorjico, sem dodala teriyaki omako in kuhala še nekaj minut, da se je zgostila. Piščančka sem nato naložila na rižev čips (naredimo ga tako, da manjše koščke riževega papirja preprosto popečemo na olju) in ga potresla z na tanko narezano mlado čebulico in sezamom.
Postregla sem jih z wasabi majonezo, pripravljeno iz 4 žlic majoneze, 1 do 2 čajnih žličk wasabi paste in nekaj kapljic limetinega soka. Tole je bilo res slastno!

Sladek zaključek
Za konec sem pripravila panakoto. V liter vroče smetane sem dodala žličko in pol sivkinih cvetov in trak lupinice limone, da sta oddala svojo aromo. Po približno desetih minutah sem tekočino precedila in po receptu dokončala pripravo sladice. Postregla sem jo v kozarčkih, prelito z domačim medom in posuto s sesekljanimi pistacijami. Bila je ravno prav lahka za konec poletnega večera (in čudovita naslednji dan).
Kaj mi je bilo pri tem meniju najbolj všeč
1. Da sem prav vse jedi na tem meniju lahko pripravila vnaprej.Ko so se prijatelji posedli za mizo, sem lahko sedla z njimi.
2. Da so bile jedi drugačne od vseh drugih, kar je popolnoma navdušilo goste.
3. Da jedi niso bile le slastne ampak tudi izredno fotogenične.
4. Da sem poskusila jedi in recepte, ki sem si jih že dolgo želela poustvariti v svoji kuhinji.
5. Da sem še dva dni po zabavi od prijateljev prejemala sporočila, kako okusno je bilo vse, kar sem pripravila.