Odprta Kuhinja

Zakaj bomo letos sadili čajoto – in zakaj bi jo morali tudi vi

Čajota je vsestranska bučnica, ki jo lahko pridelamo doma in shranimo za zimo. FOTO: Jamaludin Yusup/Getty Images
Odpri galerijo
A+   A-
Čajota je vsestranska bučnica, ki jo lahko pridelamo doma in shranimo za zimo. Užitni so plodovi in poganjki, bogata je z vlakninami in vitaminom C.

Najbrž zavijate z očmi in si mislite: »Tile na OK so pa res dezorientirani. Februar je, ni čas za čajoto.« A ta hvalospev smo nalašč hranili za začetek pomladi – da vas pravočasno prepričamo o uporabnosti te nenavadne rastline. Nas je popolnoma osupnila in navdušila in jo bomo sadili doma – in tudi vi ne zavrnite, če vam bo kdo ponudil nenavadno zeleno »hruško«, iz katere poganja dolga vitica.

Podaljša sezono »bučk« za več mesecev

Čajota (Sechium edule) je rastlina, ki spada v družino bučnic, vendar ni prava buča. Po kulinarični uporabnosti bi jo lahko primerjali s poletnimi bučkami: je nevtralnega okusa, tako da jo lahko spremenimo v slano ali sladko jed, uspeva tudi v naših krajih, predvsem pa se dobro obdrži v hladni temni kleti, kot ozimnica. Tisti, ki si poletne kuharije ne znate predstavljati brez bučk, vedite tole: enako veselje za lonci vam bo od pozne jeseni vse do zgodnje pomladi prinašala čajota iz domače kleti. Z drugimi besedami: sezono domačih »bučk« boste lahko podaljšali za več mesecev.

Rastlina izvira iz Srednje Amerike, kjer so jo pred prihodom kolonizatorjev gojila staroselska ljudstva in jo uporabljala kot hrano, včasih pa tudi kot zdravilno rastlino. S prihodom Evropejcev se je razširila, sprva po drugih tropskih in subtropskih regijah, danes jo poznajo malone povsod, tudi pri nas v Evropi.

Uporabna je za solate, juhe, priloge in še vrsto drugih jedi. FOTO: Jože Suhadolnik
Uporabna je za solate, juhe, priloge in še vrsto drugih jedi. FOTO: Jože Suhadolnik

Pogoji za rast

Čajoto lahko pridelujemo doma in je razmeroma razširjena med ljudmi, ki imajo vrt, vsaj vrtiček, primeren sončen prostor. Upoštevati pa je treba nekaj zakonitosti: gre za rastlino, ki v pravih razmerah preraste velik prostor, tako da je v resnici čudovita rešitev za razne pergole in kotičke, kjer bi radi imeli senco. Za rast potrebuje veliko vode, ker je tako razsežna, tudi bogato prst, predvsem pa dolgo rastno dobo. Zato: posaditi jo je treba že zdaj, in sicer v lonec, ki bo stal v svetlem, a ne preveč toplem prostoru tako dolgo, da bodo minile nevarnosti slane in pozebe in bomo rastlino lahko prenesli v zunanje okolje.

Uporaben ni samo plod, ki se tudi dolgo skladišči – rastlino, ki bi se sicer lahko razpotegnila do sosedov, obvladamo tudi tako, da prikrajšujemo poganjke. In ne boste verjeli: užitni so. Blanširani so odlična solata, priloga, dodatek v juho ... (Enako velja za poganjke poletnih buč, kar vam sicer že dolgo razlagamo, pa nam ne verjamete.)

Odlikujejo jo tudi dobri prehranski parametri. Je nizkokalorična, saj ima na 100 g med 20 in 25 kalorij, in bogat vir vlaknin, te pa so tiste, za katere nam kar naprej govorijo, da jih uživamo premalo – so dobre za prebavo in razumno uživanje hrane, saj podaljšujejo občutek sitosti. Za ljudi, ki so po dolgi zimi na lovu za vitamini: za čajoto navajajo, da je dober vir vitamina C, ki je znan anti­oksidant, pa še imunski sistem krepi. Vsebuje tudi folate, pa kalij, magnezij in manjše količine železa in kalcija.

Dušena čajota FOTO: Hana Splichal
Dušena čajota FOTO: Hana Splichal

Z njo delamo v rokavicah

Edino opozorilo, ki velja za to plodovko, je, da so nekateri ljudje alergični na snov, ki jo začne izločati, ko je poškodovana: gre za čisto enak mehanizem, kot ga imajo tudi bučke in buče. Izločajo snov, ki zasuši ranjeni del ploda in prepreči, da bi zgnil in se pokvaril. A medtem ko pri omenjenih bolj znanih sorodnikih to ni moteče, je pri čajoti ta mehanizem tako močan, da roke zares zoprno izsuši – in še huje: film, ki prevleče dlani, je tudi z milom težko odstraniti. Če je treba čajot olupiti več, bi se občutek utegnil vleči še v naslednji dan.

Drugo priporočilo: lupina je trdovratna in jo je dobro čim bolj temeljito olupiti, kajti ne bo se razkuhala in je v resnici moteča, če nam pride med zobe. Čajoto bo treba olupiti z nožkom, kajti lupilec za krompir se ne obnese. V delu, kjer se stikajo posamezni »krhlji« ploda, pa jo odstranimo tako, da zarežemo čim bolj natančno v stik, nato obrežemo še lupino, ki je bila prej v zarezi.

Torej: če vam bo kdo ponudil to nenavadno hruško (nekatere imajo celo mehke bodice), jo vzemite: če le imate prostor in voljo, da jo boste zalivali. Če bo pridelek velik, boste imeli vso zimo vsestransko uporabno domačo zelenjavo, s katero bo mogoče pripravljati vse od juh do solat in celo – sladic.

Datum Objave: 24.2.2026 ob 06:02

Več iz te teme:

čajotagojenje čajotečajota receptiozimnica domača zelenjavakako gojiti čajoto

Naročite se na e-novice:

Karina Cunder Reščič
Karina Cunder ReščičLjubiteljica juh, banketov, lepo pogrnjenih miz, divje hrane, eksperimentiranja z recepti tik preden pridejo gostje in predavanja dvema otrokoma, kako je hrana eden od načinov, s katerimi se tudi lahko izrazi spoštovanje in dostojanstvo.